Edina, sicer bedna tolažba zaradi napačne napovedi izida ameriških volitev, ki sem jo napovedala v svojem blogu dva tedna nazaj je ta, da sem se v tej napaki znašla z vsemi uglednimi raziskovalnimi in medijskimi hišami tega sveta. Baje je le ena raziskava “nevemkatere” raziskovalne agencije pravilno in nedvoumno napovedala zmago Trumpa. V svojem blogu sem za zgrešeno napoved vse slovenske ženske, ki bi volile Hillary, povabila na čaj. Vabilo je doživljenjsko in se mu ne nameravam izmakniti. Torej, drage slovenske dame, vabljene!
Po bitki je lahko biti general. Zdaj vsi pametujemo. Po tako nepričakovanem zasuku pa so debate sploh vroče, analize bolj temeljite in poglobljene, vprašanja zakaj se je tako obrnilo in kakšna bo zdaj prihodnost ZDA in sveta, se odpirajo sama po sebi.
Prejšnjo demokratsko nominacijo pred osmimi leti je Hillary v boju z Barackom Obamo izgubila. Njena tokratna nominacija torej pomeni, da demokrati v osmih letih vladanja Obame niso pridelali, izoblikovali in si pripravili boljšega kandidata za novo zmago. Tako so v bitko poslali le še »second best« bojevnika. Po svojem nacionalnem značaju Američani nočejo biti drugi. Ne le da hočejo, oni preprosto morajo biti prvi. Je torej to lahko razlog za poraz Hillary? Second best is not the best.
Ali je Hillary izgubila zato, ker za svojega podpredsednika ni izbrala Bernija Sandersa? Ko so demokrati Bernija »izvrgli« iz bitke za predsedniško mesto, so bil mnogi razočarani. Takrat smo poslušali kako so se mladi obrnili proti Hillary, češ, zdaj nimajo več kandidata, ki bi ga volili. Pa vendar smo v analizah po že znanih rezultatih lahko slišali, da je imela Hillary med volivci bistveno več mladih.
Je izgubila zato, ker, razen takrat, ko so sporočili, da ima pljučnico in smo jo videli na televiziji rahlo opotekajočo, niti enkrat ni pokazala, da je človek. Da je čuteča, topla, empatična oseba. Njeni nastopi so bili pogosto prezentacija sposobnosti človeškega »stroja« in zelo očitne, zgolj narejene človečnosti. Če je predsednik oče naroda, ona gotovo ni pokazala dovolj spontane pristnosti in topline da bi bila lahko mati.
Hkrati nosi Hillary breme obtožb slabega vodenja mednarodne politike iz časov, ko je bila v prvem Obamovem mandatu državna sekretarka. Pripisovali so jih odgovornost za napad na ameriški konzulat v Bengaziju, češ, da ga je zakrivila s svojo strategijo zunanje politike. Tega ljudje niso pozabili.
Tu so maili, ki so letali sem in tja po svetu z njenega zasebnega strežnika, pa tudi njeno senatorsko obdobje ji ni prineslo presežkov. Ali pa je bil razlog v tem, da njen volilni štab minimalne razlike v raziskavah preprosto ni vzel dovolj resno in ji ni predlagal potrebnih premikov v kampanji? So se anketirani v resnici bali povedati, da so privrženi Trumpu in tako zavajali celotno svetovno javnost?
Ali je izgubila volilno bitko preprosto zato, ker je pač Hillary Clinton? Trideset let v elitni politiki, prepletena in ujeta v mrežo številnih interesov. Vedno pri vrhu, nikoli na vrhu.
Vse to smo vedeli že pred volitvami, a smo kljub temu verjeli raziskavam in statistikam, ki so ji napovedovale zmago. Tesno, a vendar. Sama priznam, da bi jo, če bi imela to pravico, kljub vsemu volila še enkrat. V resnici ji najbolj zamerim zadnji komunikacijski spodrsljaj, zaradi katerega pa še vedno verjamem, da je samo človek. Morebiti to tudi potrjuje, da njen štab do konca ni imel pripravljenega nagovora za primer izgube? Vsaj 6 ur od priznanja poraza, ki ga je s telefonsko čestitko sicer takoj prenesla zmagovalcu, ni zmogla stopiti pred ljudstvo in jih nagovoriti. To je bil najbolj čustveni del njene kampanje.
Bi se pa Slovenci iz te ameriške volilne izkušnje lahko zelo veliko naučili. Po bitki je treba takoj stopiti skupaj za obnovo države, odnosov, razmerij. Razdeljenost in trmarjenje »iz inata« ali užaljenosti upočasnjujejo uvajanje sprememb in razvoj Mi smo razdeljeni vsaj že od osamosvojitve dalje. Naša razdvojenost se poglablja, ne zmanjšuje. Ljudje v Sloveniji smo še vedno levi in desni.
Zakaj se nihče od naših politikov nikoli doslej ni spomnil misli: »Mi smo najprej Slovenci, potem smo šele SDS ali SMC«. Zakaj po volitvah pri nas nikoli ne slišimo besed povezovanja? Največ, kar zmorejo naši poraženci volitev je, da bodo z novo vlado sodelovali projektno. Veste kaj, bullshit pa projektno. Tudi poraženi so dolžni graditi državo, ne pa je sesuvati. Glede na to, da pri nas vedno kakšnih 30 odstotkov politike in ljudi drži nogo na bremzi razvoja, smo v teh letih še daleč prišli.
Z volitvami ali brez, stopiti bo treba skupaj! Če nam do minule srede zjutraj to še ni bilo jasno, so nam to pokazali v Ameriki.
KaKa - Kako komuniciramo? 
Na uvodu naj zapišem, da so tvoji komentarji vedno vredni pozornosti; tudi zadnji, ki postavlja mnogo vprašanj o izidu ameriških volitev. Res je, da je po bitki lahko biti general, toda v komentarju pogrešam, po moje, ključen razlog izida volitev – COMMUNICATION. Ker pa je, kovačeva kobila vedno bosa, komentiram članek (hočeš ali ne) prav z vidika načrtovanja medijske kampanije demokratov in viharjenje vsemogočnega medijskega stroja. O tem sem poglobljeno razmišljal šele po volitvah, saj sem bil tudi sam ujet v medijska stališča. Kot verjetno mnogi drugi sem spoznal, da sem ob pristranih informacijah v bistvu pristran.
Da je Trump uspešen poslovnež nam bi dalo lahko misliti. Prav tako dejstvo, da se je v svojem poslu srečeval z najrazličnejšimi situacijami, da si je pridobil veliko grenkih izkušenj in še več dobrih, da je za vsako naložbo imel scenarije in da je odločitve sprejemal sistematično na osnovi variantnih opcij. Volitve so bile zanj le še en od mnogih projektov, kjer je v enem od scenarijev »odnosov z javnostmi« imel med drugim obdelan tudi vpliv moči kapitala, ki se je posredno odražal v medijih. Opraviti je imel torej tudi z opcijo »mediji«. Vsem je jasno, da odvisna uredništva ali pa pristrana uredništva (po enakem vzorcu kot sem bil sam pristran) ne bodo namenjala grdemu račku pozornosti za dobre, atraktivne, pozitivne in ljudem všečne informacije. Tega se je Trump dobro zavedal. Zasnoval je medijsko strategijo, kjer je hotel biti v medijih enakovredno zastopan. Tako smo v tej kampaniji slišali cel kup, za volivce in tudi nas, nezaslišanih izjav od priseljencev, mehičanov, bankirjev, črnih in drugače obarvanih, do ponavljajočega govora Melani – Michelle, itd…, itd… Tudi jaz sem se, kot večina drugih, ob govoru Melani in ponavljajočih izjavah zabaval in si tolmačil, da gre za spodrsljaj. Danes vemo, da je šlo za enega od načrtovanih insertov, z enim samim ciljem – biti viden – biti slišan. Tega seveda nisem dojel, četudi sem vedel, da je Melani izjemno preudarna in inteligentna, čeprav sem vedel, da ima Donald poslovno kilometrino in da si volilni štab nezavedno ne bi privoščil takega spodrsljaja. Danes spoznavamo, da je bilo vse to izjemno natančno načrtovano, zavedno in preudarno producirano. V kolikor analiziramo celotno kampanijo in vse govore, pa gre ob vsem še za dodatne dimenzije medijskega načrtovanja. V vsakem govoru je bilo poleg »negativnih izjav« tudi polno izjav o drugačnem ameriškem in svetovnem modelu. V kolikor izluščimo iz govorov segmente, ki govorijo o družbenih spremembah, tedaj nam postane jasno, da je medijsko kampanijo načrtoval veliki »um«. Z današnjega zornega kota je stvar podobna igranju šaha, kjer nastaviš kmeta, da dobiš tekača in tako figuro za figuro vse do pozicije mat. Trump je bil pripravljen na svoj račun sprejeti številne opazke, zmerjanja in zasmehovanja, da bi na koncu matiral. Strategija z mediji je bila vsekakor genialna in k njej se bomo bodo še vračali. Toda prav slednje me navdaja z vprašanjem: za kakšen namen?.
Kajti, da postaviš svoj jaz na sramotilni steber za nek cilj, mora biti ta cilj zelo zelo visoko postavljen?!?!
Slavko Stošicki
Všeč mi jeVšeč mi je
Dragi mi Slavko,
tvoj odziv je kot seminarska naloga. Hvala za tvoj čas in res poglobljeno analizo z izjemnimi zaključki. Komunikacijskega dela kampanje se sploh nisem lotevala, ker bi to zahtevalo preveč časa, ki nisem zmogla nameniti temu. Na koncu ostaja dejstvo, da nas bodo te ameriške volitve zaposlovale tako ali drugače. Če ne bo Donald v glavni vlogi, bo pa Melanija. Se še bereva in si izmenjava misli. Zelo cenim, hvala! Darinka
Všeč mi jeVšeč mi je