Kjer ni zakonov, ni svobode

Civilizacija je red. Naj zveni še tako paradoksalno, svoboda je lahko samo tam, kjer je nekaj dovoljeno in nekaj prepovedano.

Človekova svoboda in enakost ljudi sta ključna postulata sodobnega sveta. Še posebej to poudarjamo v Evropi, zibelki civilizacije, kjer je v okviru EU združenih 27 držav. Vsaka s svojo preteklostjo, bremeni, cilji in prioritetami, nacionalnimi specifikami, jezikom in stereotipi. Po črki zakona ne smemo nikogar omejevati v njegovem razmišljanju, volji in odločanju v zvezi s tem, kaj bo delal, kje bo to delal in kdaj. Če je seveda vse v skladu z zakonom. Tudi enakost je pomembna. Vsi smo ljudje, ki si zaslužijo enako obravnavo pred zakoni, organi, komisijami, sodišči, zdravniki …

Toda tako je samo na papirju. Praksa pa gre malo po svoje.

Svoboda je vedno omejena. In tudi mora biti, če želimo na planetu sobivati kot civilizirani, dobri ljudje. Imamo zakone, ki nam prepovedujejo to in ono, narekujejo to in ono. Civilizacija je namreč tudi red. Zato velja, da kjer ni zakonov, tudi ni svobode. Naj se sliši še tako paradoksalno, svoboda je lahko samo tam, kjer je nekaj dovoljeno in nekaj prepovedano. In to je treba spoštovati, če želimo doseči čim več svobode in tudi enakosti za vse.

Na Luno ali na Mars

Vsi smo dolžni spoštovati omejitve, da bi bili lahko čim bolj svobodni. Tudi policisti, sodniki, politiki, učitelji, ravnatelji, protestniki, predsedniki. Jaz, vi, vsi. Tisti, ki življenja v skupnosti niso sposobni ali pripravljeni živeti po načelu, da je njihova svoboda lahko samo rezultat odštevanja — mojih 100% svobode minus svoboda drugega človeka — naj si najdejo nov dom. Če ga lahko. Če se ne želijo preseliti na Luno ali se pridružiti bogatim, ki jih vleče tudi na Mars, bo treba razumeti, da absolutne svobode ni. Pika!

Ravnanje po principu “človekova svoboda je moja ustavna pravica”, ne da bi ob tem spoštovali omejitve, ki jih prinaša odgovornost do drugih, vodi v svetovni kaos. Ker pa imamo kaosa zaradi naših lastnih neumnosti in korone — ki je ali pa ni naša neumnost — že tako ali tako dovolj, so ekscesi, kot je ravnateljev upor v OŠ Prebold, ki je želel vzpostaviti svoj otok svobode, nevarno, nespametno ravnanje. Po moji presoji nevredno mesta ravnatelja.

Slabo sporočilo

Toda človeška neumnost se tu ne konča. Namesto da bi ravnatelju in slovenskemu človeštvu zelo jasno dali vedeti, da je pravila potrebno spoštovati zavoljo svobode vseh, ne zaradi svobode nekaterih, ga je svet osnovne šole — kot najvišji organ nadzora — udaril samo po denarnici.

To je zelo slabo sporočilo za vse, ki upamo, da bomo kdaj živeli v pravičnem, svobodnem svetu. Plačevanje napak z denarjem vodi v samo še več koruptivnih poskusov in izogibanje pravičnih kazni z denarjem.

Pa to še ni vse. Namesto, da bi ravnatelja odstranili s položaja, na katerem je poskušal uveljaviti kršenje predpisov oz. vladnih odlokov za preprečevanje širjenja epidemije in ogrožal svobodo drugih, sta odstopila dva od enajstih članov sveta šole. Edina dva, ki sta glasovala za razrešitev!

Razumi, človek, če moreš!

Za vedno!

Neumno bi se bilo spraševati, kakšni ljudje so zbrani v tem svetu šole, da ne premorejo dovolj kritičnega, dolgoročnega pogleda, objektivne ocene ter širine tega dejanja? Kako globoka je njihova nepoučenost, kako nizka njihova bistrost, kako trda je njihova zabitost? Kako je možno, da tako pomembne odločitve sprejemajo ljudje, ki temu niso kos?

Rezultat njihovega glasovanja 9:2 je namreč razumeti kot jasno sporočilo, da jim je popolnoma vseeno, če kovid zaide v šolo, če se širi med učenci, če ga učenci prinašajo domov, starši pa nato med sodelavce v službi, svoje starše, ki so že v letih … in tako naprej. Vseeno jim je, če se iz tega razvijejo resnejši primeri, ki bodo zahtevali bolnišnično zdravljene, morebiti celo nego na intenzivnem oddelku ali celo smrt.

Ravnatelj je priznal kršenje predpisov oziroma vladnih odlokov. Opravičilo, ki ga je izrekel, njemu in devetim članom sveta šole nikakor ne daje svobode za prihodnje norosti. Prav nasprotno! Ker so presegli svobodo, ki jo imajo v skladu z zakoni, bi to moral biti njihov zadnji mandat. Za vedno!

Kolumna je bila prvotno objavljena na Fokuspokus v nedeljo, 5. septembra 2021, z istim naslovom https://www.fokuspokus.si/kjer-ni-zakonov-ni-svobode-10222033