Ekscesi me ne presnečajo. Obsojam, a se ne čudim. Razum je redka dobrina.


Ni še konec neumnosti: do 10 ljudi v dvorani, do 10 na zborovanju, s testom v lokal, h kozmetičarki pa ne … Kdo to sestavlja?

Ekscesi me sploh ne presnečajo. Niti grožnje s smrtjo. Da se razumemo: obsojam to in jemljem skrajno resno. Toda glede na protikoronske ukrepe, ki se jih vlada izmišljuje iz tedna v teden, bo takih groženj v prihodnje na žalost še več. Dokler se nekomu v resnici ne bo strgalo. Potem bo prepozno za obžalovanje in objokovanje posledic.

Kdo lahko torej ostane mirne krvi ob zadnjem odloku, da so gledališča in kinematografi ter koncertne dvorane po novem lahko odprti, a da je v dvoranah lahko največ 10 oseb. Ali lahko priseben, razumen, trezen, življenjskega razmišljanja sposoben človek spiše tak vladni odlok?!

V proračunu se vedno nekaj najde

Nekaj takega je v stanju sproducirati samo nekdo, ki nikoli v življenju denarja ni zaslužil, ampak ga je dobil iz proračuna. Neglede na to, ali je tisti mesec kaj naredil ali pa je v službi samo bral časopis. Ali sploh fizično hodil v službo. To lahko spaca samo nekdo, ki nikoli ni bil vržen na trg in se spopadel s konkurenco, s pritiski, s ponudbami, s časovnimi roki in s preživetjem. Nekdo, ki v življenju ni naredil niti ene kalkulacije med prihodki in stroški. Nekdo, ki mu zaradi minusa, pridelanega na njegovem delovnem mestu, nikoli ni bil odtegnjen niti evro, tolar ali dinar od plače. Ker se v proračunu vedno najde denar za tiste v javnem sektorju.

In nenazadnje: takšen odlok je lahko spisal samo nekdo, ki nikoli v življenju ni prestopil praga gledališča ali kina. Ali pa nekdo, ki želi gledališko, glasbeno in filmsko kulture še naprej načrtno, podlo, zajebantsko potiskati na rob in ji jemati publiko.

Minister za gospodarstvo se je kar pogosto in naglas zavzemal za ohranitev polnega delovanja gospodarstva. Od ministra za kulturo pa v zvezi s kulturnimi poklici in dejavnostmi ne slišimo niti besede. Kaj šele o tem, da je treba kulturo vrniti ljudem. Če ga opozicija ne bi interpelirala, Simonitija skorajda ne bi videli v medijih.

Politična odločitev

Seznam vprašanj in dvomov o razumnosti vladnih odločitev je iz tedna v teden daljši. Tudi na račun tega, da je bilo ta teden najprej dobrohotno dovoljeno, da se na javnem prostoru ob upoštevanju razdalje lahko zbere 100 oseb, potem pa so odločitev čez noč spremenili na 10 oseb.

To z javnim zdravjem nima prav nobene zveze. To je izključno politična odločitev, ki niti ne skriva namere, da bi s tem omejila izražanje protivladnih idej na javnem prostoru.

To je podobno, kot je notranji minister pred časom izjavil, da saj državljani lahko protestiramo, tudi če se ne smemo javno zbirati — ker da imamo za proteste na razpolago splet, kolumne, medije …

Samotestiranje

Tudi napoved samotestiranja učencev zadnje triade in dijakov je še eden od zgrešenih projektov. Namesto da bi projekt najprej dobro premislili, pripravili ustrezno komunikacijo, informirali ciljne skupine, pregledali trg ponudnikov, izbrali zanesljivega dobavitelja s certificiranim produktom in šele potem lansirali pobudo, so stvar postavili na glavo.

Najprej so objavili skrajni rok za začetek samotestiranja — nek petek pač. Potem pa so z vsakim nadaljnjim korakom zavozili morebiti čisto koristno in zdravo pot za omejevanje širjenja korone v šolah.

Do nadaljnjega samotestiranja ne bo, ker testi očitno niso preživeli certificiranja. Pa bi jih rabili samo nekaj več kot 300.000, kar bi stalo pičlega pol milijona. Šolskega leta pa bo tudi konec čez dva meseca.

Odpiranje hotelov

Tudi pravila odpiranja hotelov povzročajo bes namesto navdušenja. Vlada dovoljuje, da imajo hoteli za goste na voljo največ 30 sob. Neglede na velikost.

Bolj pošteno bi bilo, če bi dovolili odpiranje samo manjših hotelov in penzionov. Kako naj hoteli z 200 in več sobami delajo stroškovno vzdržno, če lahko napolnijo samo 30 sob?

Očitno nekomu ne gre v glavo poslovna matematika deležev oz. odstotkih. Hoteli s takšno zasedenostjo ne morejo funkcionirati. Toda pomembno je, da bo vlada lahko rekla, da je s 25. aprilom dovolila odprtje hotelov in da je z njene strani podpora turizmu zagotovljena.

30m²

Za kakšno grozilno pismo je zrela tudi odločitev, da morajo gostje za sedenje v notranjosti lokalov predložiti negativni rezultat testa, potrdilo o cepljenju ali o preboleni koroni. Vsega tega pa ne potrebujemo, če gremo k frizerju ali kozmetičarki, ki se vrtita okrog nas na razdalji okoli pol metra od obraza in to dlje časa. V gostilni nam postrežejo v nekaj sekundah z razdalje iztegnjene roke — pa je potrdilo nujno.

Čudno, da niso določili, da je v notranjosti lokalov dovoljen samo en gost na 30m².

Obsojam grožnje, a se ne čudim. Razum je postal redka dobrina.

Kolumna je bila prvotno objavljena na Fokuspokus v nedeljo, 25. aprila, z istim naslovom https://www.fokuspokus.si/ekscesi-me-ne-presenecajo-obsojam-a-se-ne-cudim-razum-je-redka-dobrina-10221805

2 thoughts on “Ekscesi me ne presnečajo. Obsojam, a se ne čudim. Razum je redka dobrina.

  1. Enkrat je bil Jansa v CD – v veliki sprejemni dvorani/ples/ ni vedel kje je Galusova – sem ga pospremila….Zato taki idiotski predlogi…Poslano iz naprave Galaxy

    Všeč mi je

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s