Za glas več: Kako nizko lahko nekdo pade, da bi ostal visoko v igri?


Ministra, ki je najbrž vsaj deloma samostojen, bi premier poslal nazaj v DZ in ga za število spremenil v pritiskača na gumb.

En glas. Samo en glas je zmanjkal, pa bi Slovenija imela novega predsednika Državnega zbora. V parlamentarni demokraciji je to po protokolu druga najvišja politična funkcija. Takoj za predsednikom države. A te stvari smo v tridesetih letih tako uspešno razvrednotili, da državljani ob tem, ali imamo novega ali starega predsednika parlamenta, sploh ne čutimo niti vzhičenosti ali zadržanosti, niti veselja ali žalosti.

Gre sicer za majhno bitko, ki jo je po seriji interpelacijskih porazov opoziciji uspelo izbojevati. Tako se sredinsko in rahlo levo naravnano volilno telo danes šlik-šlak privoščljivo in posmehljivo ozira na desno, češ, kdo ima sedaj udobno večino, o kateri govorite?

Drugi strani bi ta manjkajoči glas prinesel zadovoljstvo, pomirjenost in politično srečo. Kajti vladati s tako zahrbtnim, izdajalskim in neprimernim predsednikom parlamenta, kot je zdajšnji Igor Zorčič, se res ne da.

Administrativa

Sicer pa ni resnega razloga, da bi tej funkciji pripisovali usodno pomembnost. Delo in dolžnosti predsednika Državnega zbora so primarno določene z Ustavo, v kateri je ta funkcija omenjena v štirih členih:

  • člen: “Državni zbor ima predsednika, ki ga izvoli z večino glasov vseh poslancev.”
  • člen: “Redne in izredne seje sklicuje predsednik državnega zbora; izredno sejo mora sklicati, če to zahteva najmanj četrtina poslancev državnega zbora ali predsednik republike.”
  • člen: “Volitve za predsednika republike razpiše predsednik državnega zbora.”
  • člen: “V primeru trajnega zadržka, smrti, odstopa ali drugega prenehanja predsednikove funkcije do izvolitve novega predsednika funkcijo predsednika republike začasno opravlja predsednik državnega zbora. V tem primeru je treba razpisati volitve za novega predsednika republike najkasneje v 15 dneh po prenehanju funkcije prejšnjega. Predsednik državnega zbora začasno opravlja funkcijo predsednika republike tudi med zadržanostjo predsednika republike.”

Pa tudi sicer naloge predsednika niso v tolikšni meri izvršilne kot administrativne: predstavlja DZ in vodi njegovo delo, sklicuje in vodi seje, podpisuje zakone in druge akte DZ, skrbi za uresničevanje razmerij z Državnim svetom, skrbi za sodelovanje s predsednikom republike, vlado, drugimi državnimi organi, predstavniškimi organi drugih držav, mednarodnimi parlamentarnimi in drugimi organizacijami, skrbi za izvajanje poslovnika, dodeljuje zadeve v obravnavo delovnim telesom, odloča o sporih glede pristojnosti med delovnimi telesi, odloča o službenih poteh poslancev v tujino, če za takšno odločitev ni pristojno nobeno delovno telo, opravlja druge naloge v skladu z ustavo, z zakonom in poslovnikom DZ.

Namen koalicije

Zanimivo bo spremljati naslednje odločitve in ukrepe vladajoče koalicije v boju za ta manjkajoči glas. Samo 45 glasov za poskus ustoličenja novega, njihovega predsednika DZ jih je ujelo nepripravljene in jih pretreslo bolj, kot si opazovalci najbrž mislimo.

Namen vladajoče koalicije je očiten. Polastiti se hočejo vsega, kar diši po oblasti. Pa ne samo v politiki, temveč tudi v gospodarstvu, javnih medijih, izobraževanju … En sam glas je zmanjkal za osvojitev ene od predpredzadnjih neosvojenih trdnjav. S podreditvijo Računskega sodišča in STA bodo dosegli kritično mejo kontrole ključnih podsistemov in udobno zavladali.

Pucko

En glas kot jeziček na tehtnici ni v slovenski politiki nobena posebnost. S to razliko, da mu tokrat ne moremo dodati konkretnega imena kot davnega leta 1996. Takrat je poslanec SKD Ciril Pucko s svojim glasom omogočil potrditev Janeza Drnovška za mandatarja. Potem je prestopil v takratno LSD. Takrat je bila to afera vseh afer.

Špekulacij o možnih nadaljevalnih scenarijih za izglasovanje novega predsednika parlamenta je kar nekaj.

Trenutno kaže, da bi bila najhitrejša in najzanesljivejša rešitev, če se bo šahovski general odločil zamenjati vlogo svojega gospodarskega lovca za glasovalnega kmeta. Janša bi Počivalška z ministrskega mesta, kjer verjetno vsaj nekaj potez vleče samostojno, vrnil nazaj v parlament, kjer bi nadomestil manjkajoči glas, in ga tako spremenil v glasovalni stroj. V pritiskača na ustrezen gumb.

Počivalšek je to pripravljen sprejeti, je povedal, četudi se je še pred dobrim tednom hudoval na generala in napovedal pogovor z njim, ko je ta grdo okrcal takrat še vodjo poslanske skupine SMC Janjo Sluga in se posmehoval ratingom njune strank.

Manevra ni treba podrobneje razlagati. Pa vendar to odpira vprašanje, kako hitro se lahko spremenijo politične ambicije zaradi neke zavožene poti? Ali kako nizko lahko pade nekdo zato, da bi ostal visoko v igri?

Zaradi enega samega glasu.

Kolumna je bila prvotno objavljena na Fokuspokus v nedeljo, 4. aprila 2021, z istim naslovom https://www.fokuspokus.si/za-glas-vec-kako-nizko-lahko-nekdo-pade-da-bi-ostal-visoko-v-igri-10221769

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s