Kaj res nihče ne mara več resnice?


Pri razločevanju resnice od laži nam najbolj pomagajo svobodni, verodostojni mediji. A ti so nezaščitena, izumirajoča vrsta.

Lagati je grdo. Ni važno komu in kdaj. Niso pa vse laži enako težke, niti niso enako usodne. Ljubko se zlagati doma, da je nova frizura zelo fajn, je povsem nekaj drugega kot reči, da se kot politik nisi pogovarjal z nasprotno stranjo. Pri tem pa si pustil sled obiska prav pri tem politiku. Laž, da je čudna frizura stilska uspešnica, bo ohranila pozitivno vzdušje v hiši, politična laž pa lahko vpliva na izid volitev, na družbene norme, sistem, usode mnogih.

Znanstvene raziskave vedenjskih psihologov, analitikov morale, psihiatrov, sociologov, teologov, vzgojiteljev in še mnogih drugih strokovnjakov za preučevanje človeškega obnašanja pričajo, da se običajen človek zlaže povprečno dvestokrat na dan.

Moški in ženske

Moškim gre laž lažje in pogosteje z jezika kot ženskam. S tem hočejo izboljšati svoj imidž, imeti več uspeha pri pridobivanju partnerstva, prikrivati napake, slabosti, povečati svojo moč in veljavo. Moški na nek način polirajo svojo podobo, da bo družba o njih imela žlahtnejše mnenje.

Velik del teh laži so nedolžne laži, ki jih včasih izrečemo spontano, iz navade, tudi iz vljudnosti ali celo iz vsakdanjih diplomatskih razlogov. Konkurenta v nekem poslu bi najraje spotaknili, da bi si zlomil nogo, in ga tako onesposobili za pošteno tekmo za projekt — pa vendar ste mu zjutraj v dvigalu rekli “dobro jutro”.

Veliko naših laži izvira iz pretirane vljudnosti, strahu, negotovosti in kvazi dobre vzgoje, ki ustvarjajo pregrade v glavi, da bi koga prizadeli, mu nakopali skrbi ali se mu bog ne daj celo zamerili.

Tako bomo praviloma pohvalili kosilo prizadevne gostiteljice, četudi gre za ponesrečen obrok.

Možje baje tudi radi pohvalijo ženino garderobo iz bojazni, da kritika ne najbolj posrečene izbire barve in kroja ne bi posredno ogrozila družinskega budžeta z nakupom nove.

Jutri ob sv. Nikoli

Ena najbolj množično uporabljenih laži je obljuba “jutri te pokličem”. Na ta “jutri” je treba praviloma dolgo čakati, marsikatero dekle pa ga niti ne dočaka. »Jutri te pokličem« deluje kot izgovor za priznanje, da mu dekle preprosto ne ugaja. Hkrati pa dečko ne zmore dovolj poguma, da bi ji to vsaj nakazal, kaj šele povedal. Fantje se zanašajo, da bodo dekleta slej ko prej sama spoznala resnico. Seveda pa ta fraza ni v uporabi samo v razmerjih med fanti in dekleti, temveč tudi med prijatelji in znanci in sorodniki.

Laži imajo tudi svetlejšo stran — če seveda s tem nikogar ne prizadenemo. Strokovnjaki trdijo, da so preveč neposredni in resnicoljubni ljudje precej nepriljubljeni in nezaželeni, pogosto celo osovraženi. Nergači in negativci. Če bi si vsi povedali v obraz resnico, bi bile naše socialne mreže zelo ozke. Svet bi se spremenil v planet nasprotovanja, nenaklonjenosti, sovraštva, zavisti, obračunavanja in nasilja.

Kaj nismo že tu?

Razlike

Ko gre za laž, med spoloma obstajajo pomembne razlike. Moški se zlaže približno 220-krat na dan, predvsem v zasebnih zadevah. Želi se izogniti sporom, nesoglasjem, nasprotovanju, nesporazumom, kompleksnim problemom in zapletenim medsebojnim odnosom, obenem pa povečati svoj ugled, veljavo in imidž.

Ženske se zlažemo po tej statistiki približno 180-krat, predvsem iz dobrote, prijaznosti in naklonjenosti. Takrat, ko tolažimo, spodbujamo, razvajamo in mirimo, želimo motivirati in pohvaliti. Predvsem pa nočemo z resnico nikogar onemogočiti, ponižati, užaliti, prestrašiti, šokirati, zavrniti ali prizadeti. Te male, nedolžne laži odpuščamo, jih sprejemamo, ne obsojamo.

Malodušje, otopelost

Povsem nekaj drugega pa so laži v politiki oz. s strani politikov. Najbolj zaskrbljujoče je dejstvo, da je laganje politikom imanentno. Laž je del njihovega vsakodnevnega ravnanja. Prvak v laganju je bil nekdanji predsednik ZDA Trump. Nekateri ameriški mediji so zanj uvedli števec laži. Washington Post so jih naštel 30.573 v štirih letih. In tem številu gre samo za javno izrečene laži. Koliko jih je izrekel v ožjih krogih?!

Politično laganje je treba postaviti v kontekst premišljene propagande, zavestne, načrtno pristransko predstavljene novice. Laganje je nekaj, kar politiki počnejo neprestano.

Pri umeščanju političnih sporočil v kontekst resnice in laži nam lahko v največji meri pomagajo mediji. Neodvisni, svobodni, verodostojni. A ti so postali nezaščitena, izumirajoča vrsta.

Za resnico v našem domu nam morda ni treba biti v skrbeh. Toda za politično resnico in za resnico kot družbeno vrednoto se bomo morali vse bolj boriti.

Bomo zaradi koronskega malodušja in otopelosta ostali brez borcev za resnico? Koliko nam je v resnici sploh še mar za resnico?

Kolumna je bila prvotno objavljena na Fokuspokus v nedeljo, 21. marca 2021 z istim naslovom https://www.fokuspokus.si/kaj-res-nihce-ne-mara-vec-resnice-10221745

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s