Metanje pasjih bombic vladi, ki se jih nihče več ne ustraši


Če idealni kandidat za mandatarja sploh obstaja, je pametno skrit in že ima svoje cilje, službo, ugled, pozicijo, podjetje …

Sploh se ne čudim stranki SMC, ki je na vprašanje opozicijskega, levosredinskega parlamentarnega političnega pola KUL, ali podpira Karla Erjavca za njihovega novega mandatarja, odgovorila, da ne. To so v zadnjih tednih povedali že večkrat. In če je verjeti posameznikom v poslanski skupini in zapisom v medijih, so pri tem precej soglasni.

Z dolžnim spoštovanjem do predsednika Karla Erjavca, ki je stranko vodil 15 let skozi vse možne koalicijske vladne premetanke in vedno preživel ali se je po odstrelu vrnil v vlado celo še močnejši. V vsem tem času bi si večkrat zaslužil tudi strankarsko nezaupnico, a je ostajal močan in trdoživ.

Dokler se mu ni postavila nasproti Aleksandra Pivec, ki je v začetku prejšnjega leta manifestirala številne spremembe, ki bi jih DeSUS moral izpeljati — in ga na strankarskih volitvah tudi gladko odpihnila s predsedniške pozicije.

Moška roka

Pivčeva bi morala predsedovati stranki z zavedanjem, da ji manjka kar nekaj politične kilometrine in da vodi stranko, ki je vajena moške roke. Zato bi kot nova prva dama morala še bolj graditi na zaupanju, integriteti, zgledu, vzoru, povezovanju. In prav pri tem se ji je zalomilo. Tako so jeseni Erjavca na kongresu stranke potegnili iz pokoja, da reši DeSUS pred politično pozabo in ničvrednostjo.

Toda če je Erjavec zdaj edini primerni kandidat za novega mandatarja, ki ga KUL ponuja, potem se moramo resno zamisliti nad potencialom in kapacitetami tako te stranke kot tudi opozicije nasploh.

Stranke, ki iščejo protikandidata Janši, niso prepričljive. Njihove poteze odražajo nemoč in kažejo premalo povezanosti in angažiranosti v boju za želene spremembe. Dajejo pa tudi vtis, da ne obvladujejo svojega teritorija. Niti svojih načrtov.

Brez resnega tekmeca

Če smo jih sploh kdaj pravilno razumeli, je bil njihov načrt oblikovati »koalicijo ustavnega loka« in zrušiti aktualno vlado z Jožetom P. Damjanom kot ponujenim mandatarjem. Strategija preobrata, ki ji na levici pravijo »naj nas vodi kdorkoli, samo da ni Janša«, zveni kot enostavna rešitev aktualnega nezadovoljstva. Žal pa obenem zamegljuje in izkrivlja številne kriterije, po katerih bi morali izbirati mandatarja vlade.

Zmeda in neorganiziranost leve sredine gre na roke največji stranki vladne koalicije. In Janezu Janši, ki tudi po zadnji raziskavi Mediane, narejeni za največji slovenski dnevni časnik, lahko mirno ugotavlja, da v bližnji prihodnosti nima resnega tekmeca za svoj stolček. Poskusi opozicije so samo pasje bombice, katerih pokanje pa ne prestraši nikogar.

Po Medianini raziskavi namreč samo 9% vprašanih meni, da je Karl Erjavec zelo primeren kandidat za predsednika morebitne levosredinske vlade, več kot dvakrat več (19%) anketirancem pa se zdi za to funkcijo zelo neprimeren. Celo rušitelju Šarčeve vlade Luki Mescu pripisujejo boljše kompetence vodenja kot formalnemu kandidatu Erjavcu.

Kdo?

Anketa tudi potrjuje, da ljudje ocenjujejo slovensko smer razvoja kot napačno. Tako meni 53,4% vprašanih.

Večjemu delu slovenskega naroda srce bije bolj na levi. To je edini mandat, ki ga je politika dobila na zadnjih volitvah. Ni ga dobil niti Janša z relativno večino, niti Šarec kot »največji« na sredini.

A naj si mandatna večina državljanov še tako želi sprememb, spoštljivega odnosa politike do državljanov, iskrenosti, zaupanja, normalnosti … — vprašanje, kdo je še lahko ta hip slovenski mandatar, ostaja odprto. Kdo je dovolj močan, prepoznaven, zaupanja vreden, izkušen, spreten, spoštovan, bister, pošten, pravičen, da bi mu v primeru konstruktivne nezaupnice Janši v parlamentu zaupali svoje glasove člani SMC, ki jih ta hip nagovarja Erjavec?

Ki nimajo kaj iskati

Pa ne samo SMC. Koga bi podprla večina volilnega telesa? Če tak človek sploh obstaja, je pametno skrit in ima svoje cilje. Ima bodisi dobro službo ali že ugledno pozicijo ali svoje uspešno podjetje.

Politične funkcije smo v tridesetih letih uspešno razvrednotili. Deloma volilci sami z ne dovolj premišljenim glasovanjem. Deloma zaradi neustavnega volilnega sistema, ki se ga parlament še naprej oklepa. Deloma zaradi načina strankarskega kadrovanja. Deloma zaradi kriterija, da je pomembno biti naš.

Namesto da bi za politične funkcije izbirali najboljše, najrazumnejše, najbolj vizionarske, naj-naj ljudi, se tam znajdejo tisti, ki v resnem poslu na trgu nimajo kaj iskati.

In prav ti politiki usodno oblikujejo mere in ukrepe našega življenja.

Kolumna je bila prvotno objavljena na Fokuspokus v nedeljo, 3. januarja 2021, z istim naslovom Fokuspokus.si – Metanje pasjih bombic vladi, ki se jih nihče več ne ustraši

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s