Biti poslanec je pri nas privatna stvar. Oni odgovarjajo samo sebi.


Kako naj resno jemljemo politično združbo, ki bi podprla kogarkoli, ki bi lahko premagal Janšo? Kogarkoli! (Recimo Erjavca.)

Nobenega dvoma ni, da imamo najbolj nerodne, šalabajzerske, neinteligentne, nevizionarske in nestrateško misleče politike na svetu. Da ne omenjam tistih, ki jim svetujejo ali jim držijo takšne in drugačne štange.

Kako si naj državljani drugače razlagamo vso to kolobocijo s Koalicijo ustavnega loka in njihovega odrešenika Jožeta P. Damijana, v katero pa je nazadnje padel nihče drug kot Karl Erjavec?

Toda pojdimo od začetka. To zdaj traja že najmanj eno leto.

Koalicijo Marjana Šarca je po mojem najbolj sesula Levica. S svojim izborjenim statusom, ki ni bil nikoli čisto IN, v vsakem zanje neugodnem trenutku pa OUT, je koalicijo nervirala do onemoglosti. Premier Šarec se je odločil, da mu je tega dovolj. Najbrž ne bomo nikoli izvedeli, ali se je pri kalkuliranju, da bomo šli na predčasne volitve, uštel ali pa je bil samo politično neuk. V vsakem primeru pa je eno ali drugo razlog za politično zadrego in sramoto.

Vlada brez volitev

Tako smo potem brez volitev dobili novo vlado brez volitev, ki je večina Slovencev ni želela — če štejemo glasove po glavnih političnih straneh. Slovensko volilno telo je večinsko še vedno stran od desnice ali desne sredine.

Problemi se nadaljujejo tudi s to vlado. Sprva smo še mislili — celo tisti, ki smo stran od desnice —, da je Janša edini, ki nas lahko varno vodi v vojni proti virusu. Toda te sanje so se dokončno razblinile ob za en avtobus mrtvih in najmanj tisoč petsto okuženih. Dnevno.

Levosredinske politične združbe — ki jih imamo vse težje za resne politične organizacije — so začutile, da je ljudstvo nezadovoljno in na koncu s potrpežljivostjo. Zato so ponudile KUL rešitev. Ta je sprva zvenela čvrsto in povezano (»koalicija«), stoječe in pravično (»ustavnega«) ter zanesljivo in zaščitniško (»loka«). KUL naj bi nas ubranil pred idejo desničarske Slovenije.

Četudi v Jožetu P. Damijanu mnogi niso videli rešitelja, je na levi strani Slovenije vsaj za trenutek prišlo do olajšanja.

Kdorkoli?!

Špekulacije o številu glasov, ki naj bi jih ta smela ideja KUL-a imela, so bile dnevno predmet političnih preračunavanj. Najave, da bo do vložitve konstruktivne nezaupnice Janševi vladi prišlo tako rekoč vsak čas, zagotovo pa še letos, so bile enkrat podprte s trditvami, da imajo glasov že dovolj, drugič pa, da nezaupnico lahko vloži tudi samo deset poslancev.

Potem pa se je KUL zvezdnik JPD nenadoma začel izmikati iz mandatarske perspektive. Tudi druge politične združbe, ki so sestavljale KUL, so začele razlagati, da bodo za mandatarja podprle kogarkoli, ki bi bil dovolj močan, da premaga Janšo.

Si predstavljate?! Kogarkoli?!

In tako se je v tej godlji znašel Karl Erjavec. Najbrž čisto po naključju. Ker DeSUS v svojih vrstah ni našel primernejšega, pametnejšega, bolj razgledanega in politično veščega predsednika, so za konsolidacijo stranke ponovno izvolili Erjavca.

JPD je začel stokati, da bi mu eventualna pozicija predsednika vlade ogrozila kariero in sesula družinske prihodke. Tako je na lepem postal »vegetarijanec na kolinah«, kot ga je opisal Šarec. Takrat je bilo vsem jasno, da je JPD odpisan. O možnem predsedniku vlade zavezniki vendar ne govorijo na ta način.

Biti poslanec je privatna stvar

Medtem pa je novemu staremu predsedniku upokojenske stranke — ki je vedno veljala za levo usmerjeno stranko — rasla cena. Zdelo se je, da lahko z odhodom iz koalicije samo on zagotovi potrebno število glasov. In tako smo bili državljani obveščeni, da je kandidat za mandatarja prav on, Erjavec.

To je naša visoka politika.

Štetje glasov ostaja težava. Številka 46, ki jo KUL rabi, se še vedno ne izide. Erjavcu niti njegovi poslanci ne sledijo v celoti. Če prav razumemo, potrebne enotnosti ni. Ne v DeSUS ne v vladni koaliciji. Počivalšek raje uresničuje svoje cilje in brani svoje interese z Janšo. Poslanci pa tako ali tako imajo svoje življenjske cilje in male vizije, ki z državo, vlado in stranko nimajo nobene zveze, kaj šele z odgovornostjo do ljudstva. Biti poslanec je pri nas privatna stvar. Oni odgovarjajo samo sebi.

Kupite si dovolj toaletnega papirja. Ni še konec!

Kolumna je bila prvotno objavljena na Fokuspokus v nedeljo, 20. decembra 2020 z istim naslovom Fokuspokus.si – Biti poslanec je pri nas privatna stvar. Oni odgovarjajo samo sebi.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s