Štejejo samo rezultati. In pri koroni jih imamo. Pa še kakšne! Napačne!


Naša svoboda pomeni manj svobode za vlado. Manj manevrskega prostora za mahinacije. Mi pa smo se po neumnosti sami zaprli.

This image has an empty alt attribute; its file name is prenos.jpg

Zanima me, ali bodo pozivi zdravnikov, medicinskih sester in drugega zdravstvenega osebja k spoštovanju ukrepov proti širitvi koronavirusa spreobrnili katerega od tistih skeptikov, ki pametujejo — odkar korona vlada svetu —, da gre samo za zaroto in da koronavirusa sploh ni. Če že je, pa vse skupaj ni nič drugega kot vrsta gripe … So vsi zdravniki v Sloveniji — in na svetu —, ki nas v svojih medijskih nastopih dobesedno moledujejo, naj se končno ozavestimo, res del globalne zarote proti civilizaciji? So se tako kot politiki tega sveta, ki po defaultu manipulirajo z ljudstvom, tudi zdravniki odločili, da jim bodo držali štango in skupaj zavladali narodom? Ah, dajte no! Če ste prej slepo verjeli, da je kovid izmišljotina, ker so o njej govorili samo politiki in člani strokovnih komisij, bi v teh dneh, ko številke norijo, morali spregledati resnico tudi vi. Če je niste, ste slepi ali zavedeni ali neresni in neodgovorni.

Pa če verjamete ali ne …

Spomladi še niste poznali nikogar, ki bi zbolel. Danes sta v povprečju v vsakem večjem slovenskem stanovanjskem bloku že vsaj dva okužena. Če bo šlo tako naprej, bomo v novembru iskali zdrave, ne bolnih. Zdaj ko ste s svojim zavračanjem dejstev dosegli, da moramo nositi maske vsi in povsod; da gostinci in lastniki fitnesov ponovno zapirajo svoja dejavnosti, nekateri za vedno; da bodo frizerji polovico delovnega časa sedeli v salonih brez plačila, saj za čakanje, da stranki prime barva, ne dobi plačila, naslednja stranka pa ne sme v salon; ko tudi sami morda kalkulirate, kako obiskati ostarele starše, ki vam niso pravi čas poslali formalnega dovoljenja za obiskovanje in živijo v drugi regiji; ko smo zdravstveni sistem pripeljali na rob in ogrozili številne bolnike z drugimi zdravstvenimi težavami; in ko smo resnično izgubili svobodo … — zdaj boste pa morda le razmislili o tem, da je stanje resno. Pa če verjamete ali ne.

Kaj vse se valja po spletu

Po spletu se valja vse polno nesnage v obliki stališč, pisem in izjav različnih avtorjev, ki hujskajo svet proti tej zlobni, neresnični, neobstoječi bolezni, ki da je ena sama zarota. Eden od njih je moral svojo izjavo celo prebrati, ker je očitno ni znal na pamet. Med temi se najdejo tudi zdravniki. Za nas, laike, ki si želimo jasno, nedvoumno sliko, predvsem pa tudi varnost in stabilnost, je nestrinjanje stroke še najbolj moteče. A to ni nekaj, česar ne bi bili vajeni. Je ni dejavnosti, v kateri bi vsi strokovnjaki mislili ali ravnali enako. Le poglejmo pravnike. Isti pravni zaplet, štirje pravniki, pet stališč – stara pravniška šala. Ali finančniki: eden bi slabo poslovanje reševal s krediti, drugi z inovacijami, managerji bi rast podjetja gradili na prevzemih, njihovi lastniki pa raje na organskem razvoju … Kakorkoli že razmišljamo, pravniški kejs je treba dobiti, slabo poslovanje se mora izboljšati, podjetje mora rasti. Na koncu štejejo samo rezultati. In pri koroni jih imamo. Pa še kakšne! Napačne.

Ker virus ne preskakuje samo na tiste nejeverneže in hujskače, ki ne nosijo mask — kar bi bilo sicer edino pravično —, se nehajmo prepucavati glede tega, ali korona je ali ni. Raje si nadenimo maske, opustimo družabne aktivnosti in pregurajmo teh nekaj tednov, da si življenje vsaj približno vrnemo v normalo. Ves čas se pritožujemo, da vlada izkorišča virus za interese svojih ožjih privržencev. Še najbolje ji gre to od rok takrat, ko smo državljani zaprti doma. Naša svoboda pomeni manj svobode za vlado. Več ko je imamo, manj manevrskega prostora je za mahinacije vlade. Mi pa smo se po neumnosti sami zaprli.

Tekst je bil prvotno objavljen na Fokuspokus v nedeljo, 18. oktobra 2020 z istim naslovom https://www.fokuspokus.si/stejejo-samo-rezultati-in-pri-koroni-jih-imamo-pa-se-kaksne-napacne-10221479

Vse najboljše, Janez Janša! (Da ni dobil daril, si je pa sam kriv.)


Njegova bitka z mediji nima smisla. Privržence podžiga k zvestobi, druge pa prepričuje, da je nasprotovanje edina prava pot.

Da predsednik vlade ne mara medijev, ki o njem ne poročajo naklonjeno, vemo že od začetka tretjega tisočletja. To je bilo mogoče zaznati tudi na AmCham zajtrku (Ameriške gospodarske zbornice Slovenije) konec septembra. Šele takrat, ko mu vprašanj ni zastavljala novinarka, temveč podjetnica, se je sprostil do te mere, da ni bil zajedljiv, aroganten in vzvišen in da se ni pretirano izmikal odgovorom. Bil je presenetljivo miren, zbran, osredotočen, potrpežljiv. Morda je to bil njegov najboljši intervju vseh časov. Skoraj gotovo pa najdaljši, trajal je kako uro in pol.

In ko smo že upali, da bo ta mirovniška sprememba postala njegova navada, pa smo prebrali, da na novinarski briefing, na katerem je predstavil najnovejše ukrepe proti korona virusu, ni povabil cele vrste medijev, ki jih očitno nima za dovolj verodostojne, da bi poročali o tej konkretni vsebini.

Po katerih kriterijih?

Po dostopnih podatkih so bili na tem briefingu samo RTV Slovenija, Pop TV, Planet TV in Nova24TV, pa SiOL in Demokracija.

Ali morda Janša ocenjuje, da ga nepovabljeni mediji niso vredni? Ker so kritični do dela vlade? Kar je sicer ena od njihovih temeljnih nalog.

Če zapisi medijev, ki jih ni bilo tam, držijo, med povabljenimi na ta briefing ni bilo predstavnikov vseh največjih tiskanih medijev pri nas: nikogar z Dela, Dnevnika, Večera in Financ, pa tudi ne s Slovenskih novic, ki so še vedno najbolj bran časopis, in prav tako ne nikogar z Reporterja, Žurnala24, Sveta24 in seveda Mladine.

Kriterijev za tak izbor ne poznam. Toda seznam povabljenih medijev bi lahko bil takšen: pripeljite vse ključne televizije, ki jim lahko rečemo nacionalne, pa še en portal (ki sicer navija zame) in en tiskani medij (ki tudi navija zame).

Ponujena roka

Predsednik vlade rad pove, da je edini politik v Sloveniji, ki je opoziciji vedno ponujal roko in jo vabil k sodelovanju s koalicijo — vendar da je vsakokratna opozicija tista, ki ponujene roke ni hotela sprejeti.

Janša seveda dobro ve, da je za dvigovanje političnih ratingov in za ljubi mir v politiki najbolje, če koalicija vsaj nekoliko v projekte angažira tudi opozicijo in se občasno pohvali, kako usklajeno delujejo v dobro državljanov.

Če volilci med enimi in drugimi volitvami na žalost marsikaj pozabijo, pa v polarizirani Sloveniji zagotovo ne bi pozabili tega, da je njihov aktualni voditelj človek, ki je sposoben prepričati celotno politiko za složno delovanje v dobro vseh državljanov. Zmaga na novih volitvah je s tem zagotovljena.

Potem že mora biti res

Če premier to torej ve, je težko razumeti, da česa podobnega ne zmore narediti tudi z mediji. Medijski kanali bi bili najhitrejša, najcenejša in najučinkovitejša pot do volilcev. Kanal za zmago na naslednjih volitvah.

Mediji, ki na briefing niso bili povabljeni, niso neki obskurni, lokalni tiskani lističi. Gre za najpomembnejše, največje klasične slovenske medije. Njihove naklade resda niso več bog ve kakšne. Morda vsi skupaj danes ne dosegajo Slovenskih novic v najboljših časih. Imajo pa skupaj izjemen doseg bralcev, ki še vedno verjamejo medijem. Saj veste: če je nekaj objavljenjo v časopisu, potem že mora biti res.

Kdo mora narediti prvi korak?

Na spravo aktualnega premiera z mediji torej še čakamo. Ta bitka je precej nesmiselna. Je tudi povsem neučinkovita, saj ustvarja neke vrste pat pozicijo. Njegove privržence po eni strani podžiga, da mu ostajajo zvesti, po drugi pa utrjuje prepričanja bralcev »izločenih« medijev, da je biti njegov nasprotnik edina prava pot.

Ta briefing je bil organiziran po modelu, ki mu lahko mirno rečeno »šlik-šlak, nisem te povabil na rojstni, ker nisi moj prijatelj«. Otročje!

Predsednik vlade pozablja, da mora prvi korak narediti vedno tisti, ki vabi. In če smo že pri otrocih, je pri njih pogosto razlog za vabilo tudi to, da dobijo tudi nove prijatelje in morda še kakšno darilo več. Veliko daril.

Tako bi lahko tudi predsednik vlade prišel do novih prijateljev in do daril, ki si jih gotovo želi. A je letošnji rojstni dan že spet zamudil.

Kolumna je bila prvotno objavljena na Fokuspokus v nedeljo, 11. oktobra z istim naslovom https://www.fokuspokus.si/vse-najboljse-janez-jansa-da-ni-dobil-daril-si-je-pa-sam-kriv-10221465

Ko laž postane uradna informacija


Zanikanje je obrambni mehanizem za omilitev stiske, v kateri smo se znašli. Predvidljivo. Temu se tudi zdrav um težko izogne.

Donaldu Trumpu tudi jemanje zdravil proti malariji ni pomagalo, da bi ubežal nevarnosti korona virusa. Pandemijo je (pre)dolgo jemal kot nekaj, kar v resnici sploh ne obstoja. Trdil je celo, da bo že aprila (pred šestimi meseci), ko bo malo topleje, izzvenela. Če ne takrat, pa julija (pred tremi meseci) zagotovo.

Močna in smrtno nevarna je bila tudi njegova domislica, da je korona virus nekaj, kar preženeš z grgranjem belila. Ali z vbrizgavanjem razkužila. In podobne nebuloze. Njegove izmišljotine in laži so postajale uradna informacija. Nekateri njegovi verniki so si z njegovimi norimi idejami ogrozili življenja.

Prav nič ni pomagalo, če je prvi ameriški epidemiolog Anthony Fauci, direktor Inštituta za alergije in nalezljive bolezni, opozarjal na tovrstne nevarnosti. Do vstopa Joeja Bidna v predsedniško tekmo je bil prav Fauci predsednikova največja opozicija.

A mnogi ga v borbi z glasom predsednika niso slišali. Ali niso želeli slišati. Kar reče predsednik, je vendarle večja resnica kot to, kar pravi nekdo, ki je po hierarhični lestvici mnogo nižje.

Štamprl rakije

Tudi v Srbiji so za odpornost na korona virus sprva priporočali kar šilce rakije. Okuženih zato ni bilo nič manj, so pa bili zato mnogi pijani. Pri nas je bilo tovrstnih smešnic manj.

Smo pa v tem trenutku pred vseslovensko dilemo, ali so maske potrebne za nacionalno varnost ali pa bomo preživeli tudi brez njih. Obstaja močna mreža dvomljivcev, nejevernežev in vplivnežev, ki se maskam odločno upirajo.

Pa drugi strani pa zdravniki in upravljalci države svetujejo in opozarjajo na vse več novih okužb prav zaradi nespoštovanja ukrepov. Ob razkuževanju rok in spoštovanju medsebojne razdalje so maske ključno varovalo.

Razumem fazo zanikanja. V njej so se znašli tudi številni moji kolegi, prijatelji, znanci. Zaradi njihovega prepričanja, da so maske bulšit, sam se tudi sama znašla pod plazom kritik in obtoževanj. Da sem zaplankana. Da sploh verjamem v korono, ki je tako ali tako samo zarota.

Faza zanikanja

Psihologi pravijo, da zanikanje, kakršno je tudi zavračanje nošenja mask, nastopi v fazi šoka, ko se oseba počuti nemočno. In razglasitev pandemije je bila gotovo šok. Kolikokrat v življenju pa človek gre skozi takšno pandemično obdobje? Smo bili že kdaj v življenju od marca do konca maja uradno zaprti kot država? Koliko nas je bilo tistih, ki smo imeli delo od doma za normalen način dela? Otroke brez obiskovanja šole in brez varstva v vrtcih? Dva meseca smo bili brez stika s prijatelji, širšo družino in socialno mrežo.

Zanikanje je obrambni mehanizem, s katerim skuša človek omiliti stisko, v kateri se je znašel. Je predvidljiva in dokazljiva faza, ki ji tudi zdrav um težko uide.

Maske so res neprijetna reč. A zanikati potrebo po nošenju mask se mi zdi nevarna miselnost. Ker vaša maska ščiti samo druge pred vami, ne pa tudi vas pred drugimi, je nujno, da maske nosimo vsi. Vsak špilferderber, ki ne nosi maske, ogroža to vzajemnost. Ne da bi vedel, je lahko okužen in s tem prenašalec virusa.

Pred leti smo se čudili Azijcem, ki so prihajali k nam na počitnice z maskami. Gledali smo jih s sočutjem in začudenjem. V naši lepi, zdravi, zeleni domovini si kaj takega nismo mogli niti predstavljati. Danes pa so maske dejstvo tudi za nas. In sprijazniti se bo treba, da bo tako ostalo še nekaj časa.

Šiba božja

Medtem so Trumpa odpeljali v bolnišnico. Baje preventivno, saj po letih in kilogramih sodi v rizično skupino. Marsikoga ob tem preveva privoščljivost, da ga je doletela božja šiba. Četudi nisem njegov privrženka, mu bolezni ne privoščim. S tem se ne smemo šaliti. Bolezni ne smemo privoščiti nikomur.

Ameriška borba za naslednji predsedniški mandat se bo zdaj najbrž rahlo upočasnila. Kam se bo zaradi Trumpove okuženosti nagnilo javno mnenje, koliko jih bo sočustvovalo z obolelim predsednikom in koliko bo tistih, ki v tem vidijo pravičnost usode, bo jasno novembra. Če nas Američani ne bodo presenetili z nemogočim in prestavili volitve.

Mogoče pa je kovid, ki ga preboleva celo Trump, neke vrste potrditev misli, da živimo v svetu, kjer je laž uradna informacija, resnica pa teorija zarote. In po tej verziji Trump ni v bolnišnici. To je samo fake news.

Kolumna je bila prvotno objavljena na Fokuspokus v nedeljo, 4. oktobra 2020, z istim naslovom https://www.fokuspokus.si/ko-laz-postane-uradna-informacija-10221455