Slovenija je bolana za 348 milijonov evrov na leto


Smo povprečno zdravi, a nadpovprečno odsotni z delovnih mest. Število izgubljenih dni na leto je krepko čez 10 milijonov.

Slovenci imamo do bolniške odsotnosti prav poseben odnos. To ni samo čas, ki ga zaradi bolezni v miru preživimo, da se pozdravimo in rehabilitiramo, medtem ko nas delodajalec za to plača v višini 90%v naše plače. To je tudi čas, v katerega ne more in ne sme (skoraj) nihče posegati. To dobro vedo običajni državljani, zaposleni — pa tudi politiki.

Število izgubljenih delovnih dni zaradi bolniške odsotnosti je pri nas že vrsto let zaskrbljujoče. Evropsko povprečje presegamo za okoli četrtino. Smo povprečno zdravi, a nadpovprečno odsotni z delovnih mest zaradi bolezni. Število izgubljenih dni na leto se giblje krepko prek 10 milijonov.

Pošteno je treba povedati, da ob povsem realnih boleznih na visoko številko bolniških vpliva tudi višanje upokojitvene starosti in podaljševanje pokojninske dobe. Raste tako dolgotrajnejša bolniška nad 30 dni, ki gre v breme zdravstvene zavarovalnice, kot tudi bolniška v breme delodajalcev — do 30 delovnih dni.

Se bomo zbudili?

V letu 2018 je odhodek za nadomestila v breme ZZZS znašal 348 milijonov evrov oz. 10,5% več kot 2017, 350 milijonov pa je tisto leto znašal odhodek v breme delodajalcev, ki plačujejo bolniško odsotnost do 30 delovnih dni. Sedem sto milijonov! Ob tem so gospodarstveniki takrat opozorili, da morajo delodajalci ob plačilu nadomestila za odsotnega zaposlenega plačati še delavca, ki delo opravi namesto njega.

Pred dnevi smo bili seznanjeni še z dejstvom, da smo Slovenci pri delu precej manj produktivni, kot smo menili sami in kot bi bilo razumeti iz očitno preživetega jugo stereotipa o pridnih in marljivih Slovencih. Ne dosegamo namreč niti evropskega povprečja produktivnosti.

Bolniške odsotnosti in neučinkovito delo sta več kot dovolj, da se sprožijo vsi alarmi in opozorila našega nazadovanja na lestvici gospodarske konkurenčnosti. Se bomo zbudili in streznili?

Varen mehurček

A niso samo bolezni tiste, ki Slovence tako množično potiskajo v bolniško. Ta je že vrsto let zatočišče za prebeg vseh, ki svojih težav ne znajo ali ne zmorejo rešiti drugače. Bolniška je varen mehurček, v katerega ni dovoljeno vstopiti nikomur, če tega oboleli ne želi. Za tak status svoj žegen da zdravnik. Ne medijem, ne delodajalcu, ne sorodnikom. Privilegij preverjanja našega ravnanja v času bolniške imajo verjetno samo detektivi, ki po naročilu — ponavadi delodajalca — preverjajo, ali se pridno zdravimo doma ali igramo tenis s prijatelji.

V času bolniške smo zaščiteni vsi. Tudi obtoženci, ki se izmikajo sodnemu procesu. Spomnite se Ivana Zidarja, ki zaradi »bolezni« nikoli ni prestopil zaporniškega praga, pa njegovih takratnih konkurentov in pajdašev Hilde Tovšak in Dušana Črnigoja, ki sta svoje odsedela.

Bolniško odsotnost izrabijo tudi številni zaposleni, ki so se znašli v konfliktu s šefom ali svojim delovnim okoljem ali pa preprosto ne zmorejo izpeljati projekta. Tudi politiki, ki so svojo politično dejavnost tako zagnojili, da edino rešitev vidijo v tem, da se umaknejo v navidezno bolezensko stanje, ki naj bi od vseh nas zahtevalo sočutje in s tem morebiti celo odpuščanje ali pozabo za razkrite grehe. Politik in gospodarstvenik Igor Bavčar je kljub aktivnemu košarkarskemu razpoloženju izkoriščal bolniško. Bil je tudi operiran na srcu, zaradi česar se je za dlje časa izognil prestajanju kazni, ki ga je na koncu vendarle doletela.

Pivec

Bolniška pride v teh dneh prav tudi predsednici stranke DeSUS in ministrici za kmetijstvo. Izčrpana od medijskih in strankarskih napadov zaradi zdrah, ki jih je sama povzročila, se je zatekla v bolniško rehabilitacijo. Človeško ji želimo hitrega okrevanja in povrnitev moči, da bo tako ali drugače čim prej razrešila svoj status v DeSUS in v vladi.

Toda težko je spregledati vzorec, ki ga je uporabila že v času afere SRIPT in prejetih 35.000€. Takrat je brez pravega uspeha in ob velikem dvomu javnosti dokazovala upravičenost izplačila. Ko je bil obroč dvoma na koncu pretesen, se je zatekla v bolniško, češ, težave da ima s hrbtenico. SRIPT še ni zaključen, odprto ima še aktualno fronto z več bojišči, Vinakras, Izola … Namesto da bi bitke reševala po zdravi pameti — s pregledno, hitro, odkrito strategijo komuniciranja, kot se to dela kriznih razmerah, se je kljub verjetno močni zasedbi PR svetovalcev iz zgodbe v zgodbo globje pogrezala v blato. Človek bi celo mislil, da so ji svetovalci tako svetovali namerno.

Ampak na koncu smo pri vzorcih. Če lahko grejo na bolniško politiki, tajkuni in drugi medijsko izpostavljenim vplivnežem, ki so mnogim vzor — zakaj ne bi smeli tudi navadni državljani

Pred ustavo in zdravniki smo vsi enaki.

Kolumna je bila prvotno objavljena v nedeljo, 30. avgusta z istim naslovom na Fokuspokus https://www.fokuspokus.si/slovenija-je-bolana-za-348-milijonov-evrov-na-leto-10214082

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s