Hospitality za starost: Kaj nam pripravljajo šefi strežbe in politiki?


Pa smo spet pri gostoljubju. Po dolgih dvajsetih letih. Da nam ga ne bo treba tako ali drugače plačevati iz lastnega žepa.

Nekaterim gostincem — še posebej tistim, ki poleg restavracije premorejo tudi nekaj sob za nočitve — gre očitno še vedno predobro. Počivalškovi vavčerji so jim olajšali krizno obdobje do te mere, da si lahko privoščijo zavračanje gostov, ki si želijo pri njih samo nekaj spiti, četudi imajo tri, štiri mize proste. A kaj, ko so pripravljene z belimi prti in priborom. Tega pa zgolj žejni ne potrebujemo. Ali pa si takšne čedne dobrodošlice sploh ne zaslužimo.

To je osebna izkušnja iz Kobarida, kjer so naju z možem, željnim enega piva, mene pa osvežilne pijače, v restavraciji Kotlar hladno zavrnili. Četudi pripravljene mize niso bile niti rezervirane, kaj šele zasedene. Rekli so, da so mize pripravljene za goste, ki bodo naročili hrano. Za bodoče, imaginarne goste, torej. Midva pa sva bila realna gosta. Ni pomagalo niti to, da bova najino pijačo spila na hitro.

K dvojni Michelinovi zvezdici

Mogoče bi bila odločitev lastnikov drugačna in bi naju povabili za mizo. A za zavrnitev se je odločil natakar, ki je po svojem naglasu očitno prihajal iz naše nekdanje ljube države in je igral vlogo avtoritete na »vrtu« restavracije, ki sili v osrednje krožišče Kobarida.

Osupla nad odnosom, razočarana in še vedno žejna sva našla zatočišče na vrtu bližnjega hotela Hvala. Tam sva bila dobrodošla — čeprav med redkimi, ki si niso privoščil večerje. Midva pa sva bila namenjena na kulinarično doživetje pri dvojni Michelinovi zvezdici Ani Roš. Zato bi bila vsakršna »predjed« osmi in največji smrtni greh.

Ošabnosti in vzvišenosti ne prenesem. Še posebej si je v svoji storitveni dejavnosti ne smejo privoščiti gostinci. »Hospitality« je angleška beseda, ki se uporablja za gostinski segment in pomeni »gostoljubje«. Beseda ima zelo jasen pomen: »ljubiti gosta«. Da se ne bi slišalo pretirano ali celo perverzno, si jo lahko razlagamo tudi manj čustveno — recimo: »dobrodošli, gostje«. Če gostinec pozabi na gostoljubnost, temeljno poslanstvo svojega poklica, je čas, da vi pozabite nanj. Restavracija Kotler v Kobaridu je za naju pozabljena lokacija za vedno.

Sreča in zdravje

Pozabiti pa ne bi smeli tudi na nekatera druga aktualna domačih dogajanj, ki niso zasebne, temveč družbene narave in zadevajo vse nas.

Če bomo imeli srečo in zdravje, bomo vsi ostareli. Na stara leta bomo doma ali v domu za starejše potrebovali pomoč, nego in oskrbo. Pa ne smo ostareli. Tudi druge ranljive skupine, recimo ljudje s posebnimi potrebami, invalidi to rabijo.

Računati pri tem na otroke, sorodnike ali na osebno socialno mrežo je igra na srečo. Mogoče bodo otroci živeli v tujini, medtem ko bodo sorodniki in znanci, prav tako betežni kot mi sami, čakali na to isto pomoč.

Za našo dostojanstveno starost

Za našo dostojanstveno starost politika pripravlja nov predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga kot zadnja evropska država — vendar po starosti prebivalstva sedma na svetu! — pričakujemo enkrat jeseni.

Ta zakon čakamo že dvajset let. Staramo se najhitreje v Evropi. Naša povprečna starost je 43 let. Čez pol milijona Slovencev je starejših od 65 let.

Ker zakon zadeva vse nas — neglede na politično ali kakšno drugo svetovnonazorsko prepričanje —, bi pričakovali, da bodo ob konstruktivnem usklajevanju v parlamentu predlog zakona podprle vsaj nekatere opozicijske stranke.

Da denar ni problem

Zanimivo je, da je pripravljalec namenil kar 45 dni časa za razpravo. Kot se še spomnite, je bilo v zvezi z medijskim zakonom sprva časa za pripombe samo pet dni. Šele po glasnih nasprotovanjih in cefranju predloga zakona so razpravno obdobje podaljšali v september.

Prve informacije o tem, koliko nas bo zakon o dolgotrajni oskrbi stal v privatnih žepih, poskušajo biti pomirjujoče. Struktura pokrivanja stroškov, da nam starost ne bodo pretežka, naj bila sestavljena tako, da ne bo dodatno bremenila naših osebnih financ. To velja za vse nas, brez dodatnega plačila. Celo minister za finance pravi, da denar ni problem.

Ampak od nekod bo ta denar treba vzeti.

Bruseljska blagajna nam je za naslednjih nekaj let namenila skoraj 12 milijard evrov. Iz tega je mogoče pokriti približno polovico načrtovanih stroškov za starostnike. Malo več kot drugo polovico pa bomo po mnenju finančnega ministra zlahka nabrali doma.

Pa smo spet pri gostoljubju

Ni treba dolgo čakati, da izvemo, kje bodo vzeli manjkajoči del sredstev. Gre za novo dajatev. Sredstva za dolgotrajno oskrbo, nego ali pomoč na domu ali v instituciji naj bi prispevali tako zaposleni sami od svojih plač kot tudi delodajalci. Znesek se giblje med 17,87€ pri minimalni plači in 34,44€ pri povprečni. Približno polovico boste pokrili sami, polovico pa delodajalec. Tako pravi predlog zakona. Za malenkost pa bodo znižali dajatve za zdravstveno zavarovanje.

Pa smo spet pri gostoljubju. Govorimo o prijaznosti in naklonjenosti. Lepo je državljanom obljubljati bodočo skrb. Še lepše pa bi bilo, če bi država znala takšne obljube znala podpreti z organizacijsko vitkostjo, večjo učinkovitostjo in z zmanjševanjem milijonov stroškov, ki gredo v nič ali zgolj v privilegirane zasebne žepe.

Da nam ne bo treba tega nujnega starostnega gostoljubja tako ali drugače plačevati iz lastnega žepa.

Kolumna je bila prvotno objavljena na Fokuspokus v nedeljo, 23. avgusta, z istim naslovom https://www.fokuspokus.si/hospitality-za-starost-kaj-nam-pripravljajo-sefi-strezbe-in-politiki-10211067

Mostovi (Hidak) med eno in drugo Slovenijo


Kot da živimo v dveh Slovenijah. V prvi vse super, v drugi vse narobe. V eni premiera obožujejo, v drugi velja za sociopata.

Pri nas je tako, kot da živimo v dveh Slovenijah. V prvi gre vse po načrtih. Vlada dela super in nasploh opravlja prečudovito delo. Na ključna mesta je postavila najboljše ljudi. Ti nas bodo uspešno peljali do konca svojega mandata in morda še dlje.

Vlada nas tudi varuje pred korono. Hitro in učinkovito je kupila vrsto zaščitnih sredstev in aparatur za ohranjanje življenj državljanov. Ministri skrbijo tudi drug za drugega. Če eden od njih zaradi nekih čudnih nerodnosti pri obrambi drugega ministra nepreklicno odstopi, to sicer vzamejo na znanje, toda lojalni in nenadomestljivi odstopljeni minister deluje nemoteno naprej. Še več! Da bi dokazal svojo odločnost pri raziskovanju nekaterih bolečih grehov iz preteklosti, naroči prvemu policaju, naj opravi revizijo teh primerov. Nič hudega, če so bili že pravnomočno zaključeni. Morda pa le niso vsi opravili svojega dela tako, kot bi ga morali — ali kot bi si želela ta vlada. Stališča pravnikov v tej Sloveniji glede tega so, da gre za povsem zakonit zahtevek.

Sanjska deželica!

No, ta vlada zagotavlja tudi premostitvena sredstva za ljudi, ki nimajo dela in so doma na čakanju. Malo je pomagala celo študentom in celo samostojnim podjetnikom. Z vavčerji se je lotila uspešnega reševanja domačega turizma. S predlogom novega medijskega zakona želi zagotoviti večjo pluralnost in uravnoteženost medijskega poročanja in finančno okrepiti medije »posebnega pomena«. Nikakor pa ne želi uničiti RTV Slovenija.

Na področju mednarodne politike krepi odnose s sosedami. Še posebej z Madžarsko, s katero smo tako ali tako nekoč živeli skupaj v Avstro-Ogrski in nas zato z njo marsikaj povezuje.

Vlada se je pravkar tudi odlično odrezala z organizacijo svetovno odmevnega zavezniškega srečanja z najpomembnejšo državo na svetu. Gre za boj proti kitajskim špicljem, ki hočejo postaviti 5G omrežja in nas pri tem nadzirati.

Državljani te prve Slovenije obožujejo predsednika vlade in njegovo ekipo. Čudijo se vsem, ki v delu te vlade ne vidijo dokazljivih čudežev. Hkrati so tudi besni na vse, ki si upajo glasno izreči kritiko dela in ravnanja velikega vodje. Njegove družabne čivke in izjave vidijo kot odločna, poštena stališča. Končno nekdo, ki pove tako, kot bi bilo treba že zdavnaj. Sanjska deželica!

Enkrat tako, drugič drugače

V drugi Sloveniji pa gre očitno vse narobe. Vlada je najprej in čez noč zamenjala ključne kadre z lojalnimi nesposobneži. Menjav je bilo od takrat že toliko, da ji teh političnih mašil počasi že zmanjkuje. Pri komuniciranju v zvezi s korona virusom ji je sprva zdrsavalo na celi črti. Govorili so eno, delali pa drugo. Navodila so bila zdaj takšna, čez par minut in z drugim govorcem pa drugačna.

Državljane je na novo zadolžila za kakih 5 milijard evrov. Dolgove bo moralo vračati še nekaj generacij otrok in vnukov. Pa prav na mlade je pri uveljavljanju protikoronskih zakonov in ukrepov vlada najbolj pozabila.

Podjetja v tej Sloveniji v teh istih zakonih iščejo luknje. Recimo za to, da vlečejo sredstva za delavce, ki naj bi bili zaradi pomanjkanja dela doma, v resnici pa delajo.

Nakup zaščitne opreme v tej drugi Sloveniji je bil nacionalna kraja, ki je napolnila žepov cele vrste prijateljskih in družinskih podpornikov vlade. Ena sama goljufija brez primere. Odstopljeni minister po mnenju pravnih strokovnjakov v tej Sloveniji protizakonito nalaga prvemu policaju revizijo zaključenih primerov. Tu so tudi kritični do nove politične drže, ki Slovenijo usmerja proč od čvrstih, osrednjih, močnih EU držav in se lepi na višegrajsko skupino.

Počep

Ta Slovenija organsko ne prenaša Madžarov. Ne pri lastništvu slovenskih medijev ne v Luki Koper. Nikjer. Predlog novega medijskega zakona je za to Slovenijo nesprejemljiv, saj da je zvito namenjen podpori vladnim trobilom. Z vavčerji se bodo obogatili samo nekateri kraji, večina bo dobila samo drobiž. Obenem pa velik del Slovencev svojih vavčerjev niti ne bo porabil. Kljub temu pa bo vlada ponosno razglašala, da je za ohranitev slovenskega turizma namenila 350 milijonov evrov. Tako kot je že razglašala, da je prvi protikoronski zakon težak 3 milijarde, v resnici pa je na koncu seštevek pokazal samo slabo milijardo.

Pravkar podpisani memorandum o 5G je prehiter počep pred veliko ZDA in ameriško ekonomsko vojno s Kitajci, v katero smo se popolnoma po nepotrebnem zapletli. V delu vlade ni videti dolgoročnih strateških potez. Gre samo za reševanje aktualnih problemov.

Predsednik vlade je za Slovence iz te druge Slovenije narcisoidni sociopat. Človek, ki goji grandiozno občutenje lastne pomembnosti. Občutljiv na kritiko. Brez empatije, aroganten, vzvišen, žaljiv, manipulativen. Slovenci iz te Slovenije se zbirajo ob petkih, da bi izrazili svoje nestrinjanje s to vlado. Dežela da je v razsulu.

Išče se graditelj mostov. Trdnih in zanesljivih mostov. Mudi se. Zelo se mudi.

Kolumna je bila prvotno objavljena na Fokuspokus v nedeljo, 16. avgusta, z istim naslovom:

https://www.fokuspokus.si/mostovi-hidak-med-eno-in-drugo-slovenijo-10208076