Režimi in mediji: Česa je strah njih, česa je strah nas?


Poziv opoziciji, prebežniškima vladnima strankama, poslancema manjšin, naj razmislijo, kam pelje predlog zakona o medijih.

Če že Fokupokusa ne berete, pa v avtu verjetno poslušate radio ali doma gledate televizijo. Ali vzamete v roke kak časopis ali lahkotno rumeno revijo. In če se pri teh doslej še niste ujeli na trnek, skoraj gotovo kdaj vsaj preletite kak spletni portal, ki ponuja novice iz vsakodnevnega političnega, gospodarskega, športnega ali siceršnjega družbenega življenja.

Ja, zakon o medijih zadeva vse nas. Veliko bolj kot nogomet ali nedeljski delovni čas v trgovinah.

Pa vendar je bil predlog novega zakona o medijih pripravljen v zelo ozkem krogu politično enosmernih »strokovnjakov« in dan v javno razpravo za samo pet (5) dni. Vodilna koalicijska stranka je poniglavo, potuhnjeno pristopila k uvajanju sprememb, ki bodo v korist njihovi politični opciji.

Neglede na to, ali so na oblasti ali v opoziciji, SDS nikoli ni skrivala želje po obvladovanju medijev in oblikovanju javnega mnenja.

Nepreglednost, kaos, interesi

S tem načeloma ni nič narobe. Imeti dobro medijsko podporo je nuja vsakega politika. Pa tudi umetnika, gospodarstvenika, športnika, estradnika. Vsi rabimo oder. Vsi rabimo medije. Pomembno pa je, da medijev ne izrabljamo za blatenje, zmerjanje, žaljenje, laganje. Za favoriziranje enih in za rušenje drugih. Da zato ne izkoriščamo celo javnih medijev, ki imajo v družbi popolnoma drugačno vlogo kot komercialni.

Predlog zakona o medijih prinaša v paketu še spremembe Zakona o RTV in Zakona o STA.

To, kar najbolj kriči po odločnem »ne«, je preobrazba RTV prispevka v tko imenovani medijski prispevek. Če bi do tega prišlo, bodo 8% vsote, ki smo jo doslej plačevali kot RTV prispevek, odvzeli RTV in prerazporedil STA in drugim medijem.

Drugim medijem? Kakšno idealno okolje za nepreglednost, kaos, uresničevanje predlagateljevih političnih interesov!

Za 8% manj

Drugače povedano to pomeni, da bo del našega denarja, s katerim smo zagotavljali delovanje javnega RTV zavoda — če bo zakon sprejet —, namenjen drugim, zasebnim medijskim podjetjem. Razen RTV Slovenija pri nas ni drugega javnega medijskega zavoda.

Če slučajno ne veste, katera so zasebna medijska podjetja, ki bi lahko dobila ta del sredstev, doslej namenjenih RTV, naj vas spomnim: to so televizije od Pop TV in Kanala A, mimo Planet TV, pa do Nove24TV in TV3 — pa seveda vse druge regionalne in lokalne TV postaje. Pa vsi dnevni, splošni in periodični časniki in revije … Skratka vse, kar zdaj ni v sistemu RTV Slovenija.

Ali še drugače povedano: če doslej niste kupovali Dnevnika ali Demokracije in s tem prispevali k njuni poslovni uspešnosti ali če poslušate vaš priljubljeni lokalni radio ali gledate recimo Novo24 TV ali Planet TV, boste po novem za zagotavljanje uspešnosti poslovanja in s tem bogatenje njihovih lastnikov prav vi — in mi vsi — prispevali z delom RTV prispevka. RTV Slovenija pa bo pri tem ostalo 8% manj.

V interesu oglaševalcev

Ob nespremenjenih obveznostih ustvarjanja vsebin bi se s tem korenito spremenilo delovanje RTV Slovenija. Zagotovo bi sledilo krčenje programov in lastne produkcije, nedvomno tudi odpuščanje. Predlog novega zakona bi tako imenovani nacionalki sicer omogočal nadomestilo za finančni primanjkljaj iskati na trgu, med oglaševalci.

S tem pa bi se samo poglobil razkorak med poslanstvom RTV in stanjem, v katerega bi bil javni zavod potisnjen. Plačnike RTV prispevka bi popredalčkali v različne časovne okvire, življenjske stile, starostne skupine in nas začeli prodajati oglaševalcem kot blago. A ko si primoran prodajati svoje občinstvo za dobiček, ne moreš delovati v javnem interesu. Deluješ v interesu oglaševalcev. Javni zavod bi tako postal samo še ena komercialna televizija ali komercialni radio. Deloval »po navodilih« tistih, ki jih plačujejo. Te pa bi si v še daljših minutažah oglasnih blokov na uro lahko ogledovali v oglasnih blokih.

Imeli so prav

SDS, ki je v pripravo predloga zakona vključila »svoje« strokovnjake, s tem uresničuje grožnje svojega predsednika na Twitterju, ki je pred meseci — po objavi pogovora s predsednico sindikata Mladi Plus Teo Jarc — o RTV zapisal: »Očitno je vas preveč in predobro ste plačani.«

Napadi na javni medijski servis so značilnost nedemokratičnih in avtoritarnih režimov. Te režime je v resnici strah lastne podobe, soočenja s slabostmi in šibkostmi in sprejemanja vsakršne kritike. Že takrat so nekatera novinarska združenja opozarjala, da tvit Janeza Janše poleg grožnje z izgubo novinarske zaposlitve napoveduje tudi morebitne druge ukrepe, ki jih bodo doleteli v primeru do vlade kritičnega poročanja.

Imeli so prav.

Zato je tokratni poziv namenjen celotni opoziciji in obema prebežniškima strankama v vladni koaliciji, pa tudi poslancema manjšin, ki bi z novim zakonom lahko izgubili delček vsebin. Naj razmislijo, ali takšen predlog zakona res vodi v čas svobode, neodvisnosti in pluralnosti medijev.

Saj samo zato gre. Da smo svobodni in da se lahko sami odločamo in da imamo pri tem več možnosti.

Kolumna je bila prvotno objavljena na Fokuspokus v nedeljo, 12. 6. z istim naslovom https://www.fokuspokus.si/rezimi-in-mediji-cesa-je-strah-njih-cesa-je-strah-nas-10194609

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s