Naša nova iztirjenost: Problem je Hojs, ne Thompson!


»Če so samo indici, se ne ukrepa.« Halo?! Zakaj potem policija na kolesarskih protestih? Ali na tekmah Olimpija–Maribor?

»Če so samo indici, da bi na koncertu Thompsona lahko do prekrška prišlo, še ni razloga, da prepovemo koncert«. Tako nekako je minister Hojs utemeljil odločitev MNZ, ki je odpravilo prepoved koncerta hrvaškega pevca Marka Perkovića Thompsona, ki jo je pred leti izdala UE Maribor. Takrat so njegov koncert let 2017 prvič prepovedali zaradi poveličevanja zločinske ustaške ideologije. Upravna enota Maribor je pred nekaj tedni ta koncert prepovedala še drugič, notranje ministrstvo pa je to odločbo odpravilo. Hrvaški rocker zdaj lahko prosto nastopa v Sloveniji. Morebiti bo našo državo celo tožil, ker mu takrat nismo dovolili peti svojim privržencem.

Ampak Thompson sploh moj fokus. Pod krinko umetnosti se skriva veliko svobode izražanja povsod po svetu, zato je vrtati po tem nesmiselno. Tudi jugo glasbe ne poslušam. Nobene. Razen, če jo na najbolj poslušanem radiu občasno in nepričakovano zavrtijo. In to naredijo tako redko, da ni vredno menjati priljubljene frekvence. To ni moja glasba.

Pričakovana nevarnost

Subjekt mojega zanimanja je minister Hojs. Ker je na žalost tudi moj notranji minister. Ker kot politik s svojimi odločitvami pomembno vpliva na oblikovanje stališč ljudstva, na oblikovanje vrednot, na našo percepcijo realnosti. In minister je izrekel je to zanimivo misel v uvodu, ki mi ne da miru.

Ministru moram najprej čestitati, da je v treh mesecih, odkar je prevzel funkcijo, očitno rešil vse tekoče in doslej nerešene zadeve in se uspešno lotil tri leta starih in v procesu vsaj že dvakrat odločenih zadev.

O Thompsonu je torej rekel: »Če so samo indici, potem se ne ukrepa«.

Tudi pri korona virusu so bili sprva samo indici, da bi se lahko razširil. Pa je država državljanom dala navodila za ukrepanje vnaprej, da smo lahko preprečili katastrofo. In smo jo. Prav zato, ker smo se držali navodil za vnaprej. Proaktivno, pravočasno. Da bi se izognili pričakovani, možni nevarnosti.

Tudi pri kolesarjenju ob petkih obstajajo indici — resda minimalni —, da bi protesti lahko postali nasilni. Zato MNZ pošlje nad kolesarje lepo število policajev, ker želijo pravočasno in preventivno ukrepati. Četudi se potem izkaže, da so prav policisti ključni razlog za incidente in da so protestniki ostri predvsem kot nosilci kartonastih transparentih, sicer pa so povsem miroljubni.

Enako ravna policija na nogometnih derbijih med Olimpijo in Mariborom. Gre za športni dogodek visokega tveganja. V Ljudski vrt ali v Stožice pošljejo najmočnejše policijske okrepitve, da bi preprečili to, da gre kaj narobe.

In še kaj bi se našlo, kjer proaktivnost deluje zaščitniško in preprečuje neželene posledice.

»Da vidimo, kaj bo ušpičil.«

Pri Thompsonu pa so kriterije odločanja na MNZ očitno obrnili. Kljub visoki stopnji verjetnosti, da bo nastop izkoristil za propagando svojih ustaških načel, mu bomo dovolili nastopiti. Po načelu: »Da vidimo, kaj bo ušpičil.«

Preventiva in zaščita, ki sta zaradi narave dogodka možni samo tako, da dogodka ne dovolimo, v tem primeru očitno nista potrebni.

Kaj neki bo policija ukrenila, če bo Thompson v svoj nastop vključil sovražne ustaške pozive, ki žalijo in razdvajajo publiko? Bodo nemudoma prekinili koncert in s tem dali vedeti, da pri nas v Sloveniji tega ne sprejemamo in ne toleriramo?

In ali jo bo glede na stališča naših trenutnih političnih odločevalcev Thompson potem odnesel s hudo kaznijo z žuganjem in ostrimi besedami: »Ti, ti, ti, lumpek Thompson!«.

No, bodimo resni. Se nam bo minister opravičil, če se zgodi neprimerno hujskaštvo? Bo odstopil, ker nas kljub vnaprej znanim indicem ni zaščitil pred Thomsonovimi sporočili?

Dost jih mam!

Thompson v resnici sploh ni pomemben. Pomembno je dejanje ministrstva, ki je simbolni prikaz našega zasuka. Naše nove iztirjenosti. Dvoličnega ravnanja naših voditeljev.

Počutim se, kot bi me imeli za norca. Vlada nas v imenu ljudstva tlači v višegrajsko skupino držav, pisari uradna ali napol osebna pisma po svetu, s katerimi večino državljanov žali in ponižuje s pripadniki ideologije, ki je nismo sprejemali ali ki je mnogi zaradi časovne oddaljenosti niti ne poznajo. Vlada nas obravnava kot bebave Butalce, nesposobne razumeti dogajanje okrog nas, in nas poskuša prelisičiti, kot da ne razumemo resnice in hujska s tviteraškim komuniciranjem.

Že pred časom sem odkrito in povsem brez zadržkov zapisala, da vladi dobronamerno dajem priložnost, da nas poveže. Sedaj smo razklani bolj, kot kadarkoli prej. Dost jih mam!

Kolumna je bila prvotno objavljena v nedeljo, 7. junija na Fokuspokus z istim naslovom https://www.fokuspokus.si/nasa-nova-iztirjenost-problem-je-hojs-ne-thompson-10179873

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s