I had a dream: Po korona virusu Slovenija kot prerojena


Vsi delamo. Javni in privatni sektor, samozaposleni, espeji, kmetje, kulturniki, nevladniki … — in vsi smo dobro plačani.

Sanjalo se mi je, da je vsega konec. Da je koronavirus čez noč izginil. Minister Gantar je na svoji mizi našel list z nekaj packami, ki so jih IT strokovnjaki dešifrirali kot: »Dost vas mam. Vi me ne rabite, ker se boste požrli sami. Adijo, vaš COVID–19.«

Ampak virus se je uštel. Slovenci smo iz te epidemije izšli kot prerojeni.

Šumenje respiratorjev v bolnicah je utihnilo, bolniki so zadihali sami. Z intenzivnih oddelkov so jih bolničarji selili na navadne. Pa še to samo zato, da bi se onemogli okrepili. Izžeto medicinsko osebje, z odtisi zaščitnih očal na obrazu, bledi, s podočnjaki in zalepljenimi lasmi pod plastično zaščito, se je končno brez vse te navlake in v miru zbralo ob kavi in piškotih v oddelčni čajni kuhinjici.

Samooskrba

V skladiščih javnih rezerv se je nakopičilo toliko vrhunske opreme, da bi z njo preživeli še nekaj pandemij. Nobeni vladi še nekaj generacij ne bo treba sklepati poslov z lopovi in prevaranti in loviti kamione z zaščitnimi maskami, ki jih v resnici sploh nikoli ni bilo.

Še več! Slovenija je v izdelavi zaščitnih mask postala samooskrbna. Takoj za Kitajsko smo zdaj največji izvoznik te nekoč najbolj zaželenega artikla na svetu. Pa ne samo za zdravstvene potrebe. Postali smo mojstri izdelave vseh vrst mask: delovnih, vojaških, za igro, za javno in za zasebno življenje. Dežela mask. Naročila so kar deževala. Podjetja, ki so prej načrtovala zapiranje obratov, so jih začela širiti. Delo se je vrnilo tudi na ruralna področja, kjer šivilje niso pozabile svojega posla.

Medvedi po zimskem spanju

Ljudje smo prilezli iz svojih domov kot medvedi po zimskem spanju. Sprva previdno in nerodno, kot da smo v dvomu, da je pomlad že tu, vendar lačni družabnega življenja po najdaljši taki dieti doslej.

Začuda smo nenadoma vzljubili sosede. Lepo je imeti soseda, lepo je ne živeti povsem sam. Čez žive meje so stekli prijazni pogovori, vabila na popoldansko pecivo. Prej nestrpne sosedske strasti so se uskladile glede skupnega dovoza, ograje, hrupa, mejnika; vejevja, ki gleda čez živo mejo; mulca, ki preveč naglas nabija bobne — in vseh drugih najpomembnejših razlogov za slovenske špetire.

Tudi SŽ kot prerojene

Takoj smo začeli graditi nove, sodobne domove za starejše. Pri gradnji smo še bolj dosledno upoštevali vse standarde zdravstvene varnosti, ki smo jih brez uspeha poskušali obvladati med pandemijo. Ta nam je pobrala največ dedkov in babic. Vlada je sprejela zakon, da bo za vsakega starostnika, ki biva v domu, doživljenjsko plačevala stroške negovalnega osebja in s tem razbremenila svojce.

Ko so oblasti ponovno dovolile javni promet, so so ga ljudje takoj sprejeli za svojega. Nič več solo voženj z lastnim avtom, temveč že jutranje druženje in pogovor s sosedom na avtobusu ali vlaku.

Mimogrede: Slovenskih železnic po korona virusu ni za prepoznati. Še v času karantene so s pomočjo Kitajcev zgradili drugi tir Divača–Koper z vsemi tuneli in viadukti. Obnovili so tudi vse proge, ki so bile potrebne obnove. V Sloveniji je zdaj povsod dvotirni sistem. Trapastega čakanja iz časov presvetle Marije Terezije, da gre drugi vlak mimo, predno naš vlak nadaljuje pot, ni več. Povprečna hitrost vlakov je 150 kilometrov na uro.

Velikodušni vladni ukrepi

Zaradi velikodušnih vladnih ukrepov gospodarstvo ni padlo na kolena. Svetovne statistike nas uvrščajo med države, ki so se po krizi najhitreje pobrale. Kratkemu obdobju naraščanja brezposelnosti je sledil sunkovit obrat v veliko povpraševanje po delovni sili.

​Zdaj vsi delamo. Javni sektor, zasebna podjetja, samozaposleni, espeji, kmetje, kulturniki, nevladniki … Vsi imamo delo in zanj dobivamo dobro plačilo. Državna blagajna se polni z našimi dajatvami in davki. Nobenih skrbi ni, da upokojenci ne bi dobili svojih težko prisluženih pokojnin ali drugi upravičenci svojih socialnih transferjev.

Tudi konec šolskega leta smo uspešno ujeli. Maturo so dijaki opravili uspešneje kot prejšnja leta. Predsednik vlade je pokadil pipo miru z mediji, Andrej Šter pa je za reševanje Slovencev z vseh koncev sveta dobil Pahorjevo jabolko navdiha.

Na koncu je tudi na NIJZ zavladal mir. Sedmemu direktorju — kolikor jih je vlada zamenjala v dveh mesecih — je končno uspelo uskladiti vsa navzkrižja med stroko in politiko. Krize je konec.

Sledilo je še nekaj minut prijetnega dremeža, potem pa je zazvonila budilka. Sanjalo se mi je.

Tudi v času korona virusa je treba delati.

Kolumna je bila prvotno objavljena na Fokuspokus v nedeljo, 5. aprila, z istim naslovom

https://www.fokuspokus.si/i-had-a-dream-po-korona-virusu-slovenija-kot-prerojena-10152831

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s