Dobre krizne voditelje bolj kot avtokratičnost odlikujejo modrost, vizija, komunikativnost, prepričljivost. A ne naše vlade.
Veliko črnila smo že prelili o komuniciranju te vlade. Naj nam običajno hitro užaljena vlada tega ne zameri. Prav je, da državljani kljub krizi ohranimo ostro oko, buden razum in dober sluh. Otopelost in malodušje nista pravo stanje za krizo. Prav tako pa ne zamera ob dobronamernih kritikah.
Pustimo zdaj to, koga je predsednik vlade izbral za ključnega komunikatorja. Efekt Kacin je deloval samo na generacijo čez 50 let — pa še njihovo morebitno navdušenje se je končalo z njegovim prvim nastopom.
Resnejši in bolj množični komunikacijski očitki vladi so se pojavili v času, ko si kljub razlagam več govorcev nismo znali razložiti, kako se bomo lahko gibali, kaj je dovoljeno in kaj ni, ali sploh lahko gremo na sprehod ali ne, ali moramo biti pri tem sami ali pa so lahko z nami ožji družinski člani.
Sledila je dilema ob razgrnitvi naslednjega omejitvenega ukrepa, ali se bomo lahko gibali tudi izven naših občin. Uradni govorec zdaj že ukinjenega Kriznega štaba Kacin je govoril o občinah, minister Hojs pa o pokrajinah. Kasneje je Kacin podučil Hojsa, da pokrajin formalno nimamo. Ministrstvo za notranje zadeve se je nazadnje odločilo, da te omejitve zaenkrat še ne bo, saj da obstoječi ukrepi dovolj uspešno služijo namenu.
Volk dlako menja, nravi ne
Potem smo ugotovili, da volk dlako menja, nravi pa ne. Predsednik vlade se je namreč (spet) zapletel v spor z RTV Slovenija, češ, zaposlenih je »preveč«, pa še »predobro« so plačani — in da tudi niso pravočasno obveščali javnosti o nevarnosti korona virusa.
Kolega Brane Gruban, mojster komuniciranja, se je slikovito izrazil, da je Twitter postal kloaka najrazličnejših obračunavanj. V debati je povedal svoje tudi psiholog Matej Tušak, ki je komunikacijo vlade prav tako ocenil za nespretno. A je dodal, da psihologija uči, da je treba biti v kriznih razmerah avtokratičen, ker da so v kritičnih trenutkih uspešni avtokratski voditelji, ker demokracija lahko pripelje do razpada sistema.
Morda je tako v učbenikih. A praksa kaže, da dobre krizne voditelje bolj kot avtokratičnost odlikujejo modrost, vizija, komunikativnost, prepričljivost. Vse to ustvarja zaupanje javnosti, ki jo voditelj nagovarja.
Tudi petkovo pričakovanje obravnave predloga megazakona ni bilo v celoti upravičeno, čeprav je vlada sama napovedala, da ga bo sprejela in predala Državnemu zboru v obravnavo prav v petek. Da se bo to zgodilo šele v soboto, smo v petek zvečer že lahko sklepali iz medijskih vprašanj, »zakaj in kaj se je zgodilo?«. Negotovost ustvarja največji strah.
Da o slabi komunikaciji pri vračanju 42 potnikov letala z Madrida prav v času, ko je vlada zasedala nedaleč stran od Brnika, na Brdu pri Kranju, čakanju na prevoz in karantenski nastanitvi v hotelu Paka sploh ne izgubljam besed.
Zmagovalka
Ampak da ne bom razglabljala samo o tem, kdo ga je lomil v komunikaciji in kolikokrat je to storil, naj razglasim absolutno zmagovalko v kategoriji korona komuniciranja. In to ne samo zmagovalko tega tedna, temveč nasploh, odkar imamo to hudičevo krizo — in klicni center za informacije o korona virusu.
To je prof. dr. Mojca Matičič, specialistka za infektologijo in vodja tega klicnega centra. Tisti, ki ste jo uspeli (skoraj) vsak dan ujeti na Valu 202, boste vedeli zakaj. S tako rekoč kirurško natančnostjo daje informacije in jih utemeljuje, preudarno in enostavno pojasnjuje, daje poudarke – da bi bilo tudi največjim laikom jasno.
Gospa doktor združuje dve temeljni kompetenci: je strokovnjakinja za področje, o katerem govori, in obvlada komuniciranje. Zaradi tega uživa zaupanje ljudi, ki vedo, da so ob njenih pojasnilih lahko mirni in so zato tudi pripravljeni slediti njenim napotkom. Čeprav jo poznamo samo iz radijskega etra, zaznavamo njeno zdravo, dobro energijo in empatičnost.
Nekdanji ameriški državni sekretar za zdravje, izobraževanje in blaginjo John W. Gardner, ki je deloval v Johnsonovi vladi od leta 1965 do 1968, je že takrat dejal: »Če bi moral imenovati samo en vsestranski instrument vodenja, bi rekel, da je to komunikacija.«
Naša vlada se še danes tega ne zaveda.