Ko je demokracije konec in se začne avtokracija. Naši. Kadri.


Takrat potrkajo tisti, ki od novih nameščencev terjajo, da se jim oddolžijo za podporo. Z našim denarjem, da se razumemo.

Politično kadrovanje »naših« — znancev, prijateljev, družinskih članov —, ki ne temelji na sposobnosti in kompetencah kandidatov, nas bo pripeljalo v pogubo. To izkrivlja pomen znanja in kreativnosti in ustvarja zalego povprečnežev ali celo lenuhov in prisklednikov na dobro plačanih, uglednih delovnih mestih ali funkcijah. Ob vsaki menjavi vlade in ob nastopu vsake nove koalicije so se v državnih družbah in na mnogih pozicijah v javnih službah zgodile odmevne kadrovske menjave. Ob vsaki. Kar tako. Naj se ve, da je prišla nova oblast. Ki ima pravico nastaviti »svoje« kadre. Četudi niso sposobni za takšna delovna mesta.

Tako je bilo tudi v času koalicije Marjana Šarca.

Se ga še spomnite? Tudi če ne.

Saj se še spomnite predsednika uprave Telekoma Slovenije, ki je bil lani na tej funkciji samo kakšna dva meseca. Potem je sam odstopil. Se ga ne spomnite? Nič hudega. Niste edini. Je pa bil prav ta kadrovski manever eden tipičnih primerov zgrešenega kadrovanja politike zaradi nesposobnosti kandidatov. In to v podjetju, ki sodi med največje portfeljske naložbe države.

Lastništvo našega skupnega premoženja v Telekomu Slovenije in v drugih družbah, kjer je država pomemben deležnik, bi politika morala sprejemati z največjo odgovornostjo. Zrelo, s premislekom, s skrbnostjo. Tako, da tudi sama povečuje njegovo vrednost skozi vrhunske kadre, ki jim omogoči vodenje podjetja.

Uradni list, Petrol

Za nekaj drugih viharnih primerov ni treba gledati daleč nazaj. No, saj mandat te vlade niti ni trajal tako dolgo. Značilen primer je bil recimo generalni sekretar LMŠ Brane Kralj. Ta je nespretno, prav naivno in politično začetniško načrtoval nastavitev koalicijsko pripadnega Igorja Šoltesa za direktorja Uradnega lista. Pri tem pa očitno ni pomislil, da z Ireno Prijović, predsednico nadzornega sveta Uradnega lista in tudi predsednica Združenja nadzornikov Slovenije, ne more delati kravjih kupčij »v interesu države«. Šoltes ni prišel na Uradni list, Kralj pa je moral vsaj formalno zapustiti položaj generalnega sekretarja vodilne stranke v koaliciji.

Kolobocije v Petrolu so prav tako razburile in razdelile javno mnenje. Morda bo opravljena revizija poslovanja razjasnila sliko. Velik del krivde za vsesplošna ugibanja o teorijah zarote lahko pripišemo slabemu komuniciranju nadzornega sveta, ki ni znal oblikovati enostavnega, jasnega, takojšnjega sporočila, zakaj se z upravo razhaja.

Kultura

Beremo tudi o političnem kadrovanju v nacionalnih kulturnih ustanovah, kjer na vodilna mesta imenujejo ljudi, ki so po poklicu vse kaj drugega kot to, kar konkretna institucija počne. Poznavalci pravijo, da tako presenetljivega in istočasnega nastavljanja »svojih kadrov« v nacionalnih kulturnih ustanovah, kot se dogaja zdaj, ne pomnijo. Na mesta direktorjev, ki so se jim iztekli mandati, imenujejo neizkušene posameznike. Samo primer: Tehniški muzej Slovenije v Bistri bo po novem vodila oseba, ki je po izobrazbi prevajalka. Za razliko od dosedanje direktorice je kot kandidatko nista pozitivno ocenila niti strokovni svet niti svet zavoda. Ima pa ustrezno politično podporo in to je očitno dovolj. Ali je bil pri tem imenovanju celo kršen ustanovitveni akt — ki določa, da mora imeti direktor univerzitetno izobrazbo ene izmed strok, zastopanih v muzeju —, bo očitno odločalo sodišče.

Skupnost muzejev Slovenije in mreža ICOM so že pozvali kulturnega ministra k strokovnemu in transparentnemu nameščanju vodilnih kadrov. Predsednica ICOM Kaja Širok na ministra naslavlja jasno sporočilo:

»Že kar nekaj časa prihaja na dan, da niso izbrani direktorji oziroma ljudje z najboljšimi strategijami, referencami. Ne sledimo temu, da bi zaposlovali strokovnjake, ki so v našem in mednarodnem prostoru prepoznavni, tudi zelo dejavni, temveč gre za barantanje in drobižkanje kadrovsko političnih interesov. Gre za javni denar in najvišje kulturne institucije. Zato zahtevamo, da na ta mesta imenujemo ljudi, ki so kompetentni in ki bodo znali naša imena, naše muzeje, dediščino popeljati čez meje naše države.«

Služimo narodu!

Dokler naša politika ne bo razumela, da je v službi ljudstva, ne bo nobenih sprememb. Vedno bolj jasno je, da politiki razumejo imenovanje kot prevzemanje absolutne moči odločanja in kot dovoljenje za menedžiranje svojih osebnih koristi. Ko so izvoljeni, se demokracija zanje konča. Takrat nastopi avtokracija. In takrat na vrata potrkajo tisti, ki od novih vsemogočnih pričakujejo, da se jim bodo oddolžili za podporo na tej poti. Z našim denarjem, se razume.

Čeprav naš sistem vsaj navzven oz. po Ustavi temelji na demokratičnih načelih in institucionalnih okvirih, ni zares demokratičen, dokler se izvoljeni politiki in imenovani funkcionarji ne odločajo za skupno dobro. V teoriji je vse jasno, v praksi pa smo se izgubili.

Kolumna je bila prvotno objavljena na Fokuspokus v nedeljo, 2. februarja z istim naslovom https://www.fokuspokus.si/ko-je-demokracije-konec-in-se-zacne-avtokracija-nasi-kadri-10123836

2 thoughts on “Ko je demokracije konec in se začne avtokracija. Naši. Kadri.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s