SMC: Manj kot nič, Cerar pa nič


Sočustvujem z Mirom Cerarjem. Napačen človek na napačnem mestu. Ukradel nam je štiri leta. SMC je bila zmota in zabloda.

Zanimivo, kako mirno deluje zunanji minister in prejšnji predsednik vlade Miro Cerar, medtem ko se stranka SMC tako rekoč pred njegovimi očmi razblinja. Cerar ne kaže nobene nervoze, še vedno je odprt in prijazen in pripravljen odgovarjati medijem. Pa čeprav njegova stranka izginja v nič. Stranka, ki jo je ustanovil in ji dal svoje ime (pa čeprav pozneje zameglil). Stranka, s katero je leta 2014 dosegel najboljši rezultat v zgodovini slovenskih volitev in postal predsednik vlade. Kar 36% volilcev je takrat verjelo, da bo prav ta doktor prava popeljal našo razdvojeno, počasno, premalo učinkovito, za tuje naložbe zaprto, v pokvarjene interesne skupine ujeto in zbirokratizirano državo v boljši jutri.
Javnomnenjske raziskave stranko SMC danes komaj še zaznajo. Potapljajočo se ladjo je zapustilo že kar nekaj znanih članov. Večina razočaranih, jeznih, tudi skreganih z njenim vodjem.

Miro Cerar pa nič.

Človek in politik

Sočustvujem z Mirom Cerarjem. Smili se mi vsakdo, ki se znajde v okolju, ki ga ne obvlada, pričakovanja do njegovega dela pa so po drugi strani velika. Napačen človek na napačnem mestu. Sočustvujem s Cerarjem, ker nima prijateljev, ki bi mu bili pravočasno in odkrito povedali, da politika ni zanj. Sočustvujem z njim, ker se je lotil nečesa, o čemer očitno ni imel pojma. In za nameček v tem niti ni užival. Ni delal s srcem, kot radi rečemo v podjetjih. Zato tudi ni bil dober. Zato je pogorel.

Nekdanji predsednik vlade je bil kaj malo od tega, kar je obljubljal pred volitvami in zaradi česar so mu ljudje verjeli.

Pa če to sam pri sebi še tako zanika, javno mnenje je neizpodbitno sporočilo.

Mira Cerarja kot politika pa kritiziram. Obsojam ga, da nam je z vlado, ki ni vladala, ukradel štiri leta. Obdobje gospodarskega vzpona, iz katerega bi dolgoročno morali veliko več potegniti. Toliko nepravih kadrov na nepravih položajih nismo videli v nobeni drugi vladi. Zdravstvo ni bilo nikoli prej tako zavoženo kot v času njegovega mandata. Maketa in Drugi tir nasploh sta bila samo še zadnji žebelj, zabit v njegovo politično krsto.

Tudi toliko političnih nerodnosti nismo doživljali nikoli prej. Hitri zaton SMC je potrditev, da je bila stranka napaka v našem političnem svetu. Velika zmota in zabloda. Z njo pa tudi Miro Cerar.

“Hipna moda”

Toda Cerar zaradi vsega tega ne deluje prav nič inferiorno. Volilna matematika ga je pripeljala v koalicijo, v vladi pa si je priboril drugo najuglednejšo pozicijo za predsednikom vlade, položaj šefa diplomacije. Razen da o Rusiji govorimo manj kot v času njegovega predhodnika, ni videti nobenih sprememb. No, Cerar ne nosi več očal. Sicer pa smo še naprej priče istim vzorcem njegovega ravnanja. Še vedno je pomehkužen, neodločen, nikakršen. Kot da se ni nič naučil iz izkušnje luzerstva.

Ko je SMC ta teden predstavila kandidate za evropske poslance, ki jih ne poznamo in po vseh meritvah nimajo nobene možnosti za izvolitev, je Cerar v poslanici rekel, da želijo biti v SMC tudi v prihodnje “glasniki moderne politične misli v slovenski politiki”, ne “hipne mode”, ampak “moderne vladavine prava, demokracije, države blaginje, človekovih pravic, razvoja za mir”.

Ah, dajte no!

Mladi potrebujejo vzornike. Politični voditelji pa niso vzorniki nikomur.


Hvala bogu, da imamo Greto Thunberg! Kaj vse bi lahko naredili z več dialoga, strpnosti in odgovornosti ter razumevanja.

Zgodilo se mi je že, da sem bila nad sodelovanjem z mlajšimi kolegi razočarana. Ob neki priliki sem zaradi neodzivnosti mlajšega dela ekipe, zaradi česar smo morali prestaviti projekt, celo izjavila, da sem izgubila vero v pregovor, da “na mladih svet stoji”. Moram pa zdaj priznati, da so me z odločnim opozorilom o nujnosti globalnega varovanja okolja mladi v petek prijetno presenetili.

Pomirjujoč je občutek, da se znajo organizirati, uskladiti, zbrati, komunikacijsko in časovno pripraviti, ko gre pomembno stvar, ki bo v prihodnosti vplivala na kakovost njihovega življenja. Ko nas več ne bo. In ker je “svetovnim liderjem” očitno vseeno, kako bo takrat.

Mladi potrebujejo vzornike. Politični voditelji pa niso vzorniki nikomur.

Svet je v krizi vodenja

Ves svet je v krizi vodenja. Mladi potrebujejo like, po katerih se zgledujejo in od katerih sprejemajo zanje relevantna sporočila. Potrebujejo ideale, ki jih bodo spodbudili, da bodo lahko tudi oni delali stvari, ki se jim zdijo pomembne. Potrebujejo velike in majhne zmage.

Tako so mladi našli vzornico v pogumni Greti Thunberg, mladi švedski aktivistki, nominirani za Nobelovo nagrado za mir. Greta je navdihnila ne samo slovensko skupnost mladih, ampak je dvignila na noge mladino polovice sveta. V več kot stotih državah sveta je zaradi malomarnega in neodgovornega ravnanja z okoljem demonstriralo na milijone mladih in od odraslih terjalo spremembe. Tudi slovenska mladina je sodelovala v protestu. Mladi iz osmih slovenskih mest so protestno špricali pouk in na ulicah od naših voditeljev zahtevali konkretne rešitve proti segrevanju planeta.

Danes in tukaj

Družba potrebuje glas mladih. Kdo si upa trditi, da ta stari delamo vse bolje? Zavozili smo toliko zgodb in projektov, odpikali toliko dobrih ljudi, da so dobili prostor “naši”, razfrčkali toliko denarja, ki ga bodo morali mladi na novo zaslužiti, da povrnejo dolgove. Že zdavnaj bi nam moralo postati jasno, da si ne zaslužimo drugega, kot da nam rečejo: “Ej, stari, nehajte ga srat!”

Seveda bi bilo bolje, če bi bila medgeneracijska komunikacijska platforma na drugi ravni, ne na protestih, toda sporočilo je v tej obliki pač učinkovitejše. Na nek način tudi deluje bolj pomirjujoče. Mogoče pa končno dobivamo pravo, normalno mladino. Z jasnimi stališči, odločno, organizirano, močno, samozavestno. V resnici rabimo mlade, ki se ne bodo zadovoljili s plehkimi političnimi obljubami, postavljenimi v neznan čas prihodnjih vlad. Mladi, ki bodo zahtevali dejanja danes in tukaj.

Kaj vse bi lahko naredili!

Naša mladina ni protestirala, ko smo beležili nesramno visoko brezposelnost med mladimi diplomanti. Ni protestirala proti pomanjkanju zaposlitvenih priložnosti in visokem obdavčenju plač, kar jih sili, da se selijo v tujino v iskanju priložnosti in dostojnega življenja. Ni protestirala proti prekarnosti. Tudi ni protestirala zaradi stanovanjske problematike in zato, ker težko pridejo do kredita.

In ko je že kazalo, da je naša mladina od slabega, mlačnega vodenja države tudi sama otopela ter izgubila energijo in voljo za javno manifestacijo svojih ambicij, jih je prebudila neka Greta s Švedske.

Če slovenska mladina nima vzornikov doma, jih poišče v tujini. Šestnajstletno dekle je z neustavljivo voljo in z nepopustljivim opozarjanjem na nevarnost rušenja okoljskega ravnotežja ustvarila globalno gibanje mladih za ohranitev planeta.
Kaj vse bi lahko pri nas skupaj naredili z več dialoga, strpnosti in odgovornosti ter razumevanja, da bodo nekateri ostali tu tudi za nami, če lahko že ena sama najstnica prebudi in dvigne na noge več kot pol sveta.

Hvala bogu, da je prišla Greta!

Kolumna je bila prvotno objavljena na Fokuspokus v nedeljo, 17. marca, z istim naslovom https://fokuspokus.si/article/3643?=mladi-potrebujejo-vzornike-politicni-voditelji-pa-niso-vzorniki-nikomur

 

Za sesuvanje zdravstva je krivih 90 poslancev. Več kot 500 v 29 letih.


Niso krivi dobavitelji. Niti zloglasni lobiji. Niti 15 nekdanjih ministrov. Niti zdravniki sami. Kaj šele mi pacienti.

Če bo povprečen ministrski mandat v slovenskih vladah še naprej tako kratek, se lahko zgodi, da bom za enega od položajev že kmalu prišla na vrsto tudi jaz. Vsaj za kak teden.

No, čisto resno ugotavljam, da nam bo zmanjkalo dobrih kadrov, ki bi se bili pripravljeni ukvarjati s politiko. Če nam jih že ni. Bandelli, Prešiček, Leben, Fakin … Odstopi so dodobra premešali začetno postavo vlade, kadrovski bazen pa je vedno bolj prazen.

Predsednik vlade se je ob vsaj za nas nepričakovanem odstopu ministra za zdravje hitro znašel in na njegovo mesto prelagal Aleša Šabedra — po mnenju marsikoga rešitelja UKC Ljubljana. S tem je bodočemu ministru že vnaprej dal nalogo, da sam sebi poišče naslednika.

Kje smo zavozili zdravstvo

Slišali smo tudi, da zdravstvene težave niso edini razlog za Fakinov odstop. V ozadju da je bil močan odpor do njegovih ukrepov. Pravijo, da si je Fakin želel hitrejših sprememb, ki pa niso bile možne. Kakorkoli že, Fakinovo poglavje je zaključeno, začenja se Šabedrova doba. Ni namreč dvoma, da bo dobil podporo.

Slabo popotnico pa je Šabedru poslal Sindikat družinskih zdravnikov Praktik.um. Njegov predsednik dr. Igor Muževič je rekel takole:

“Kdorkoli bo prevzel mesto ministra Fakina, bo neustrezen za ministra. Ker kdorkoli se zares spozna na zdravstveni sistem […], ve, da nima smisla prevzemati te funkcije, ker dejansko ne bo mogel uresničiti sprememb, ker jih je treba potrditi v parlamentu. To pa zaradi ideoloških razlogov v Sloveniji žal ni mogoče.”

Šele ob tej izjavi se mi je končno posvetilo, kje smo zavozili naše zdravstvo.

Tistih 90 poslancev

Za naš sesuti zdravstveni sistem sploh ni kriva slaba organiziranost zdravstvenih institucij, zaradi katere trpi učinkovitost. Niso krivi pohlepni in grabežljivi dobavitelji, zaradi katerih drago preplačujemo medicinsko opremo in material. Niti niso krivi milijonkrat omenjeni lobiji, ki da držijo vse niti v svojih rokah in se okoriščajo z našim denarjem. Niso krivi gospodje zdravniki seniorji, ki se imajo za nenadomestljive in mlajšim generacijam ne pustijo napredovati in uvajati nujnih sprememb. Nismo krivi niti mi sami, pacienti, ki za vsako figo letimo k zdravnikom po bolniško. Ni krivih 15 dosedanjih ministrov, ki so bili imenovani na to mesto prav zato, da bi uredili in obvladovali zdravstveni sistem.

Razlog je v parlamentu. V tistih 90 poslancih. Četudi se jih je v skoraj 28 letih naše svobodne države v parlamentu zvrstilo že kakih 500, očitno še vedno znova in znova izvolimo kljukce, ki že 7 mandatov in pol z neustrezno zakonodajo sesuvajo naše zdravstvo. In kot kaže, so tik pred zmago. In vse to zaradi ideologije.

Pa zdravi ostanite!

Samo še nekaj mi ne gre v glavo. Le zakaj sta se predsednik sindikata Fides Konrad Kuštrin in nekdanja ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc tako veselo smejala, ko sta podpisala dogovor o dvigu zdravniških plač, ki je zamajal celoten sistem javnih plač? V svoji nevednosti smo mislili, da s tem odpravljajo pomemben problem v zdravstvu. Ker če je z dvigom plač zaposlenih v javnem sektorju ta vlada vsaj delno odpravila tudi žaljivo nizke plače za drugo zdravstveno osebje, bi iz tega lahko sklepali, da gredo ukrepi v pravo smer.

Zdravstveni sistem nikjer na svetu ni tako idealen, da bi popolnoma ustrezal vsem deležnikom. Niti v Skandinaviji. Če iščemo razloge in ovire za to, da celovite spremembe niso mogoče, jih seveda lahko vedno najdemo. Rešitve nam meglijo nizke plače, neustrezni pogoji dela, slaba oprema in premalo ljudi. Na koncu pa še vedno ostaja neustrezen in luknjičast zakonski okvir.

Najbolj zaskrbljujoče pa je, da bolniki zavoljo ideologije in v njenem imenu zdaj že tudi umirajo. Le katera ideologija bi to lahko bila?

Pa zdravi ostanite!

Kolumna je bila prvotno objavljena na Fokuspokus v nedeljo. 10. 3. z istim naslovom https://fokuspokus.si/article/3628?=za-sesuvanje-zdravstva-je-krivih-90-poslancev-vec-kot-500-v-29-letih