V športu so fejst fantje in dekleta. Vse za en sam cilj. Za zmago.


Trdo delajo. Garajo. Trenirajo vsak dan. Nenehno se učijo. Preigravajo scenarije, taktike. Besede spreminjajo v dejanja.

Kako kotirajo v svetu slovenski politični veljaki po svojem ugledu in vplivu, lahko samo ugibamo. Razen volitev v EU parlament — kamor pa predsednika države, vlade ali ministrov ne pošiljamo — ali imenovanja v nekaj mednarodnih organov nimamo enotnega merila, s katerim bi to lahko izmerili. Zato lahko samo z veliko zanesljivostjo ugibamo, da so naši vrli možje in žene v tujini precej nepomembni igralci. Prej stranski opazovalci, nikoli v ospredju.

Precej bolje pa lahko ocenimo “vrednost” športnikov. Športni rezultati so merilo in sami po sebi nedvoumen pokazatelj, kam kdo sodi v svojem športu ali disciplini. Dobre uvrstitve potiskajo tekmovalca v ospredje medijske pozornosti in prepoznavnosti, povečuje se število njegovih privržencev, širša je njegova mreža, s tem pa tudi vpliv. To velja tudi za športne funkcionarje, ki sicer delujejo v ozadju, a njihov vpliv in ugled, če ne prej, presojamo ob izteku mandata, ko pride čas ponovnega imenovanja.

Čeferin

Dolgo časa je veljalo, da je Aleksander Čeferin najbolj vpliven Slovenec v svetovnem športu. Ugledni pravnik iz najbolj prepoznavne pravniške družine pri nas nam je bil pri vodenju evropske nogometne matice UEFA doslej samo v ponos. Njegova dejanja so premišljena, komunikacija preudarna. V medijih se ne pojavlja brez razloga in samo zato, da se pokaže. Organizacijo vodi z jasno vizijo in je dovolj odločen voditelj, da gre nogomet v pravo smer. Sodelavci ga spoštujejo in cenijo. Dopustil nam je celo vpogled v njegovo švicarsko življenje. Ravno toliko, da smo napasli svoje tipično slovenske firbčnost. V imenu vseh Slovencev lahko zapišem, da smo neizmerno veseli, da na prihajajočih volitvah sploh nima protikandidata, saj je več kot očitno najprimernejši za nov mandat za vse evropske nacionalne nogometne zveze.

Dončić

Toda že več mesecev se vse bolj in bolj osredotočamo na zlatega dečka, ki je v ameriško košarkarsko superligo NBA ponesel ime Slovenije in nas zastopa kot nepopustljiv borec in kot kreativen, inovativen, učljiv, prilagodljiv in požrtvovalen tekmovalec, o katerem vsi govorijo v presežnikih. Pri nepolnih dvajsetih letih je že lider mnogo bolj izkušenih in starejših tekmovalcev v ekipi in z mirno roko prevzema odgovornost tudi za zaključni met.

Luka Dončić je ta hip najbolj dragocen slovenski športni izvozni artikel. Je največkrat zapisano in izgovorjeno športno ime zadnjega obdobja v slovenskih medijih, ki jim nedvomno sledijo vsaj še ameriški. Tudi drugod po Evropi ga poznajo in cenijo, sicer se ne bi uvrstil na 12. mesto na lestvici najboljših evropskih športnikov leta 2018, na kateri je po mnenju tiskovnih agencij sicer zmagal teniški feniks Novak Djoković.

Še nikoli doslej nismo bili tako hitro in točno na tekočem z rezultati v NBA in o Dallas Mavericksih, za katere igra. Pa s številom njegovih košev, skokov in podaj, pa s podatki o ekipi, ki je njihov naslednji nasprotnik, celo z vrstnim redom ekip tako vzhodne kot zahodne konference. Žalujemo za izgubljenimi tekmami Mavericksov in se veselimo vsake zmage. Ponosni smo na vsako točko, ki jo doseže, na vragolije na levo in desno, med nogami, svojimi in drugih igralcev, na trojke iz sredine, po možnosti v zadnji sekundi, ko s svojima dobrima dvema metroma višine že pada proti tlem, ker ga je nasprotnik tik pred metom sesul.

Luka uteleša vse, kar ta hip potrebujemo Slovenci, da bi kot država stopili v prvo kategorijo: svetovni trg, odličen produkt, neustrašen pogum, željo in zavedanje po nenehnem učenju, rast vrednosti, všečnost in odlično izvedbo.

Fejst fantje

Za razliko od Čeferina, ki je gospod v zrelih letih in izdelan, moder mož, pri katerem ne moremo pričakovati dramatičnih osebnostnih ali značajskih sprememb — saj je ravno zaradi teh prišel do tja, kje je —, pa je Luka še tako mlad in “gnetljiv”, da opažamo že razliko od evropskega prvenstva v košarki leta 2017 do danes. V manj kot letu in pol se je preobrazil v novega človeka.

Iz talentiranega košarkarskega mulca je postal občudovan in spoštovan košarkarski mladenič, o katerem govorijo številne aktivne in upokojene košarkarske legende NBA — LeBron James, Charles Barkley, Kobe Bryant, Dirk Nowitzki, Shaquille O’Neal in vrsta drugih. Vsi so začudeni, a tudi navdušeni. Luka je v tem trenutku tudi kandidat za all stars ekipo. Sestavljeno iz najboljših igralcev v NBA. Je šele drugi novinec, ki bi ga lahko doletela ta čast.

Kmalu bo star 20 let. Njegov obraz je dobil resnejše, manj deške poteze. Frizura je na sencah drzneje pobrita, mišična masa je očitno prigarana. Njegov glas je globlji, misli delujejo bolj skrbno izbrane kot na evropskem prvenstvu, četudi se pogosto ponovijo. Ko bo govoril razločneje in počasneje in z očmi, uprtimi v novinarja, bo postal imeniten sogovornik.

V športu so fejst fantje in dekleta. Športniki trdo delajo. Garajo. Trenirajo vsak dan, neglede na dan v tednu. Nenehno se učijo, preigravajo scenarije in taktike. Besede spreminjajo v dejanja. V rezultate. Njihove ekipe sotekmovalcev, trenerjev, fizioterapevtov, maserjev, pripravljalcev smuči, opreme delujejo usklajeno. Za en sam cilj. Za zmago.

Vprašanje, zakaj takšnih rezultatov ne dosegamo v mednarodni politiki, bi na tem mestu najbrž zvenelo prav trapasto?

Kolumna je bila z istim naslovom najprej objavljena na Fokuspokus v nedeljo, 13. januarja 2019 https://fokuspokus.si/article/3527?=v-sportu-so-fejst-fantje-in-dekleta-vse-za-en-sam-cilj-za-zmago

 

Advertisements

4 thoughts on “V športu so fejst fantje in dekleta. Vse za en sam cilj. Za zmago.

  1. Lep pozdrav.
    Pri nas in v svetu je še vedno pravo merilo ugleda in vpliva delo, prepričanje in učinkovitost. Z delom mislim na rezultate dela, s prepričanjem na samozavestno zagovarjanje in dokazovanje pravilnosti vsega kar nekdo dela, z učinkovitostjo pa na karizmo, ki je rezultat refleksije dela in prepričanja nagovorjenih.
    Kot noben zakon ni napisan na kožo vseh državljanov, tako tudi delo in prepričanje nekega politika nikoli ne bo zadovoljilo vseh. Iz tega izhaja dejstvo, da je edino merilo število prepričanih. Tu pa običajno pademo v past propagande. Nobena anketa priljubljenosti anketiranih državljanov ne ločuje prepričanih po skomercializirani aktualnosti politika od tistih, ki so prepričani glede na vsebino in dejstva iz politikovega dela in prepričanja.
    Pri vseh drugih človekovih dejavnostih pa so merila poznana in znana. Za delo v proizvodnji je to norma, za profesorje in učitelje znanje študentov, dijakov in učencev, za športnike rezultati v golih, točkah, setih in koših, za kulturnike število obiskovalcev predstav in prireditev, za časnikarje prodana naklada, za znanstvenike preboji na strokovnih področjih, za zdravstvene delavce število rehabilitiranih bolnikov.
    Vsi, prav vsi, ki jim objektivno lahko merimo učinkovitost so nenehno ”na vagi”. Samo politiki ne. Če v proizvodnji ne dosežeš norme ali planov, letiš. Če je po testiranjih znanje učencev, dijakov ali študentov podpovprečno, letiš. Če športnik ne dosega rezultatov nad povprečjem, kmalu utone v pozabo. Če pisatelj ni bran, če slikar nima obiska v galerijah, če igralec ne privabi dovoljšne število obiskovalcev in ponovitev predstav, je škartiran. Če novinarji in ostali avtorji svojih edicij ne prodajo dovolj, bankrotirajo. Če znanstvenik ne ”posega po zvezdah” v stroki, mu ugleda nikoli ne more priskrbeti strokovni naziv po izobrazbi. Če zdravniku in ostalemu osebju več pacientov umre kot se jih vrne v aktivno življenje, se zgodi ”Radan”.
    Športnik v ničemer ni primerljiv s politikom. Športnik mora za svoj uspeh garati in garati. Leta in leta asketskega življenja, nenehnega treniranja in utrjevanja za uspeh, ki bo spet najverjetneje le preblisk v njegovem življenju. Preblisk, ker se bo kmalu našel nekdo boljši.
    Politik pa je nedotakljiv. Volitve? Žal je tudi pri demokratičnih volitvah vedno večji vpliv denarja, vloženega v reklamo, promocijo in všečnost. Preteklo delo in odgovornost za reklamirane cilje so kategorije postranskega pomena. Populizem, tudi za šankom, svečanih večerjah ali zletih, najbolj krojijo volilne rezultate.
    Pri vsem tem prekladanju idiomov in parol, pa ne smemo pozabiti osnovnega dejstva. Politik zelo malo vpliva na svoj uspeh s svojim delom, delom ki temelji na znoju, žuljih in normi. Karizmatičnost, leporečje, všečnost, populizem, to so gonila politikovega uspeha. Ker pa je zadržati dosežen položaj, uspeh in ugled zelo težko, pa lahko kaj hitro doživimo metamorfoze samoglasnikov. Med ministri kaj hitro dobimo prašička.

    Všeč mi je

    • Skoraj z vsem, kar ste napisali, Egon, se lahko le strinjam. Je bilo pa moje razmišljanje usmerjeno predvsem v doseganje čezmejnega, mednarodnega vpliva in ugleda slovenskih politikov. Tega pač ne dosegamo – pa naj ga merimo tako ali drugače. Sama sem prepričana, da morajo politični voditelji prav tako kot športniki za rezultate svojega dela trdo garati, se usklajevati, pogajati, oblikovati dobro vizijo in uresničljivo strategijo, potovati, širiti svoje ideje, prepričanje, stati za pravičnostjo in etičnostjo. Če moja teza ne drži in če res vse teče po nekih tirnicah utečenega sistema, ne glede na to, kaj politični voditelji naredijo in kako ravnajo, potem bi imeli dosežke vseh mandatov približno enake in vsi politični voditelji bi imeli približno enak ugled. Pa vendar ni tako. Primerjava s športniki res ni najbolj korektna, je pa najbolj reprezentativna.

      Všeč mi je

      • Lep pozdrav.

        Ne želim posegati v vaše namere in ideje. Srčika mojega razmišljanja pa je bilo skromno mnenje, da kdor doma nima reda ali ga ne zna narediti, potem mu tudi sosed ne bo verjel. Kdor doma laže in ga ne spoštujejo, mu ne verjamejo, potem mu prav gotovo ne bodo verjeli vsi zunaj njegovega doma.
        Ob tem se mi po sivih celicah motovili še ena misel. Univerzalnost politikove misli je rezultat njegovega čistega altruizma in vesti, vkomponirane v moralo in etiko okolja v katerem živi in deluje. Katere od teh komponent pa lahko iščemo pri naših politikih?Če se lotimo tega, ne bomo imeli časa in od česa živeti.
        Čezmejni vpliv je posledica odnosov doma in ne obratno. Ali drugače povedano, Nihče čez mejo ne želi kaosa od drugod precepljati pri sebi.
        Strinjam se z vašimi navedki o delu politikov, pa vendar politikove ideje uresničujejo tisti, ki naj bi mu sledili. Pozicija moči, ki rojeva le neživljenjske zakone ali predpise z napakami ni politika, še manj politika v demokraciji. In za takšne rezultate politikovega obstoja ne morem uporabiti besedne zveze garaško delo.

        Všeč mi je

      • Vsekakor imate prav. Brez ugleda doma, ni ugleda v tujini. A to je tako samoumevno, kot to, če ne verjameš vase, tudi drugi ne bodo. Zato o tem nisem razpredala. Vsekakor pa se razumeva in tako rekoč v vsem strinjava. Lep vikend.

        Všeč mi je

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s