Trije Slovenci kupili avto za 400 jurjev. Mi pa smo dobili kislo kumarico.


Za božjo voljo, prizanesite nam z novicami, ki to niso. Kot da ni dovolj že to, da nas žre, ker ima sosed nov avto!

Potem ko je po božičnem in novoletnem dogajanju medijem zmanjkalo vsebin v zvezi s tem, kje so praznovali domači estradniki in politiki, kje so kamere ujele svetovne zvezde, pa ko smo so nam pokazali vse glamurozne ognjemete sveta in pripadajoče jelke z natančno izmerjenimi kilometri lučk od Avstralije do Londona in ko smo prisluhnili tudi kakšnim novoletnim zaobljubam — potem je nastopil prazen prostor. Poln niča.

Nič novega. To se pogosto dogaja med poletnimi počitnicami, vendar ga nam mediji znajo zapolniti s kislimi kumaricami. Včasih so tako kisle, da jih težko prebavimo, a tu in tam nam le servirajo še kar primerne.

Čas kislih kumaric pa je lahko tudi zimski. Tokrat je že bil tak. Med “primernimi” vsebinami so se znašli celo avtomobili. In to ne kar neki avti, temveč tisti za skoraj 400 tisočakov. Mediji so nam namreč postregli s podatkom, da so lani kar trije Slovenci kupili vozila za vsoto, za katero mora povprečen Slovenec delati 30 let.

Konjunktura

Prodaja avtomobilov v lanskem letu je bila baje navdušujoča. Že avgusta je dosegla skoraj 60.000 vozil. To je podatek, ki nas pomirja, saj kaže na ugodno družbeno in gospodarsko klimo. To lahko razumemo, da ljudem gre dobro, da so optimisti in da so se pripravljeni zadolžiti, saj verjamejo, da bo konjunkturno obdobje debelih krav še trajalo. Avtomobilski prodajalci si delajo kljukice v letnih planih, banke služijo s krediti, ljudje pa imajo nove avte. Je še kaj lepšega, kot da so vsi trije členi v tem poslovnem krogu zadovoljni?

Toda novica, da trije Slovenci vozijo avtomobil za nekaj manj kot 400.000€ potrjuje, kako revna in uboga družba smo v resnici. Pa ne materialno, ampak vsebinsko, medijsko.

Statusni simbol in pripomoček

Da so trije takšni avti tako pomembna vest v medijih, da zasedejo dve minuti časa v osrednjih TV poročilih in četrtino strani v poslovnem tisku, bi nas moralo resno zaskrbeti. Kaj se dogaja z našo družbo?

Moški se morda s tem ne boste strinjali. Za vas je avto nedvomno pomembna družinska in tudi osebna stvar. Statusni simbol. Vaš alter ego. Zrcalo vašega značaja. Zato na avte gledate z drugačnimi očmi kot ženske. Za nas je avto bolj logistično sredstvo. Pripomoček, da življenje teče v skladu z urnikom.

Top 100

Že nekaj let lahko vsako jesen prebiramo lestvico stotih najbogatejših Slovencev. Prva leta, ko so začeli objavljati te podatke, smo evforično stali pred trafikami. Vsi smo hoteli svoj izvod, da bi naštudirali, kdo se je znašel na katerem mestu in za koliko se je njegov status spremenil od minulega leta.

Danes pa nas ta lestvica skorajda ne gane več. To samo pomeni, da postajamo normalni. Da se zavedamo, da v tej in takšni družbeni ureditvi nismo več vsi enaki. Da ne pripada vsakomur enako (malo), saj nekateri znajo več, so bolj kreativni, inovativni, več delajo, so boljši pogajalci, izvirajo že v osnovi iz premožnejših družin ali imajo preprosto več sreče in bolje izkoriščajo svoje omrežje.

En velik novičarski nič

Bogastvo tistih, ki so se uvrstili na rep lestvice stotih najbogatejših, se suče krepko čez 20 milijonov evrov. Zato je novica, da so trije Slovenci lani kupili avto za 400 jurjev, en velik novičarski nič. Manj kot ena kisla kumara.

Štiristo tisoč je resda velik denar. Za nas povprečneže že. To je lepo stanovanje na odlični lokaciji v Ljubljani ali kar dobra hiša v okolici. To je kredit za do konca življenja. Ampak za božjo voljo, prizanesite nam z novicami, ki to niso. Kot da ni dovolj že to, da nas žre, ker ima sosed nov avto.

Kolumna je bila najprej objavljena v nedeljo, 6. januarja, na Fokuspokus z istim naslovom https://fokuspokus.si/article/3514?=trije-slovenci-kupili-avto-za-400-jurjev-mi-pa-smo-dobili-kislo-kumarico

 

Advertisements

4 thoughts on “Trije Slovenci kupili avto za 400 jurjev. Mi pa smo dobili kislo kumarico.

  1. “Novice, ki to niso”… BOLJ ČISTO KOT RESNICA.. Ali to sploh obstaja.. da je lahko nekaj… še bolj čisto kot resnica ??
    Osebno me sploh ne žre, če je sosed kupil nov avto….celo ne zavidam mu, ker sem…enostavno.. to že prerasel…
    Ne razumem pa ene zadeve… Zakaj nasedamo na “lepo retoriko” (v kontekstu vprašanja – politično), pa čeprav se z balkona vidi…da obljube.. enostavno..NE ZDRŽIJO??
    Imamo rea spomin akvarijske ribice.. ki naredi krog po akvariju.. priplava ponovno na izhodiščno točko.. in si reče: UAU.. KAKO JE TU LEPO!?!?.. (malce karikiram 🙄)

    Všeč mi je

    • Clod, nisem prepričana, da sem razumela poanto vašega zapisa. Saj tudi mene v resnici sploh ne žre, da ima sosed nov avto. Me pa žre, da nam novico o treh super avtomobilih mediji prodajajo kot mega novico. Namesto, da bi nam ponudili vsebine, ki so za nas res relevantne. Ki vplivajo na naša življenja, ki jih je treba rešiti, dogovoriti politično ali doseči družbeni konsenz. To je bil moj point. Lepo se imejte!

      Všeč mi je

  2. Lep pozdrav. V to sorto kumaric, za katere ne verjamem, da sodijo v kateri koli standard EU intelektualnih izjem, bi sam prištel še marsikaj, s čimer nas mediji vseh vrst vsakodnevno bombardirajo.
    Najprej pa moramo definirati, kaj novica sploh je. Je novica vse kar razvajeni in vsega naveličani sodobnik (morda) potrebuje, ali pa je noivica vse tisto, kar nam lajša in lepša življenje. Čeprav je tako definiranje novice zelo ohlapno in široko, pa vendar lahko to pomaga pri razčlenjevanju načete teme.
    Naj s primerom skušam ilustrirati dilemo. Koga na tem svetu zanima ali sme zanimati, kolikokrat je Megan danes zjutraj bruhala, kdo se je ločil in še ves opraskan že žgečka novo mednožje in kar je še podobnih nesmislov. Zdi se mi, da takšne novice služijo samo kot opravičilo za plačo piscem teh veleumnosti. Bralci, gledalci in poslušalci pa smo že dolgo časa tako nekritični, da sploh ne opazimo, kaj nam je postreženo na krožniku.
    Kot na veliko področjih smo tako pošastno pišmeuhovski, kot smo pišmeuhovski do lastnega jezika. Če bo kdo uničil lep slovenski jezik, ga bomo to nedvomno Slovenci sami. Seveda bomo potem krivce iskali povsod, samo pod lastnim predpražnikom ne. Ubogi Vodnik, ne želim biti v tvoji koži.

    Všeč mi je

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s