Človek je divjak. Morda tudi jaz.


Storilec in povzročitelj sta imela možnost izbire. Možnost odločitve. Krasti ali ne krasti. Sesti pijan v avto ali ne.

Ta teden smo se lahko ponovno prepričali, da divjanje narave postaja za človeka vedno bolj pogubno. Včasih pa za povrh udari še človeška zloba, pohlep — pa tudi neumnost, neodgovornost, povezana z alkoholom.

Divjanja narave ne moremo ukrotiti. Bi lahko ukrotili vsaj človekovo divjanje?

Po ujmi, zaradi katere so v Jelendolu ostali odrezani od sveta, se v občini Tržič trudijo s sanacijo škode in posledic. Vsi pomagajo: lokalna skupnost, gasilci, društva, pa tudi zasebna podjetja in tisti, ki so jo bolje odnesli. Skupaj, da bi čim prej vsem omogočili normalno življenje, saj bo v ponedeljek treba v službo in v šolo.

Pri tem pa se vendarle najdejo pokvarjenci, ki tujo nesrečo izkoristijo za svojo korist — in oropajo tiste, ki so nesrečnikom priskočili na pomoč. Tisto noč, ko se je sanacija ravno začela, so neznani storilci iz delovnih strojev, s katerimi so popravljali ceste in okolico, pokradli okoli 500 litrov nafte. Sram naj jih bo v dno duše.

Podlost in neodgovornost

Lastniki strojev so o kraji obvestili policiste, preiskava je v teku. A kaj, ko v danih okoliščinah ni moglo biti očividcev, nadzornih kamer tudi ne, pa varovanja tudi ne.

Kdo neki bi si mislil, da je človeška narava lahko tako podla.

Na drugem koncu Slovenije, v Mariboru, pa povsem drugačno divjanje. Človeška nespamet in alkoholna aroganca sta povzročili dvojno družinsko tragedijo. Visoko nosečo mamico je na prehodu za pešce povozil pijan voznik. Mamica ni preživela nesreče, po nekaj dneh pa je še s carskim rezom rešeni dojenček podlegel poškodbam.

Ti dve dejanji na prvi pogled nimata nobene zveze. Kraja je bila očitno načrtovano, preračunljivo, pridobitniško izpeljana lumparija enega ali več ljudi, ki so izkoristili nesrečo in dobroto drugih. Tragična prometna nesreča s kar dvema smrtnima žrtvama pa je posledica nespametnega, neodgovornega ravnanja alkoholiziranega voznika, ki ne bi smel za volan.

Možnost izbire

Ko sem o nesreči govorila s prijatelji, so se vsi zaščitniško postavili na stran pijanega voznika, češ, on tega ni načrtoval, to je bila nesreča.

Od kod takšno razmišljanje? Na eni strani imamo načrtovano lumparijo, premišljen prekršek, ki je po kazensko sankcioniran, na drugi pa prometno nesrečo z dvema smrtnima žrtvama kot posledico preveč popitega alkohola. Tudi vožnja v takem stanju je sankcionirana. O kazni za to dejanje lahko samo ugibamo, bo pa zagotovo huda. Hujša kot za krajo nafte.

So mi prijatelji hoteli povedati, da je stopnja krivde odvisna od namere? Ali pa so sankcije za storjeno dejanje odmerjene glede na posledice?

Obema primeroma pa je skupno nekaj: v obeh primerih je imel povzročitelj možnost izbire. Možnost odločitve. Krasti ali ne krasti. Sesti pijan v avto ali ne.

V vsakem človeku je nekaj dobrega, pa tudi nekaj slabega. Nekaj divjaškega in pokvarjenosti. To je v človekovi naravi. Koliko je tega in do katere točke lahko ta nagnjenja še obvladujemo, je v veliki meri odvisno od družinske vzgoje in od družbenih vrednot, ki so v nekem okolju prevladujoče. Kar poglejte ZDA. Tam je streljanje in množično ubijanje postalo že skorajda mesečni nacionalni izpad, nihče pa se proti temu odločno ne zoperstavi.

Zloba iz mene kar kriči

Lopovov, tatov, morilcev in drugih lumpov ne moremo izkoreniniti. Odkar obstaja družba, so med nami tudi taki. Take so jih naredili starši, vrtec, šola, prijatelji, nacionalna klima, seveda tudi sami.

Na Mars pošiljamo rakete, sonde letijo proti soncu, na zemlji pa ne znamo pripraviti programov, ki bi ljudi brez vgrajenih varovalk za prestopanje meja obdržali na pozitivni strani.

Zloba iz mene kar kriči: lumpe iz Tržiča bi po zaporni kazni za vedno izgnala iz države, ker si tako pokvarjenih ljudi ne želim niti za daljne sosede. A to presega možnosti, ki jih ponuja naša kazenska zakonodaja. Pijanemu vozniku pa bi po prestani dolgoletni zaporni kazni, ki vključuje tudi psihološko zdravljenje, naložila še dosmrtno prostovoljno delo osveščanja o nevarnostih vožnje pod vplivom alkohola.

S svojim pogledom na zasluženo kazen sem gotovo presegla meje dovoljenega. Najbrž sem tudi jaz divjak.

Kolumna je bila prvotno objavljena v nedeljo, 4. novembra, na Fokuspokus, z istim naslovom https://fokuspokus.si/article/3396?=clovek-je-divjak-morda-tudi-jaz

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s