Vladi žalostni november, državljanom veseli december


Poskušam ostati aktivna državljanka. Pa mi ne uspeva. Lahko bi postala tečna. A zaradi nekaterih nočem ostati brez vseh.

Naši Vladi in politiki nasploh gre malo stvari po načrtih. Če jim je kljub ostremu in dolgotrajnemu civilnemu nasprotovanju na koncu le šla dokaj gladko skozi birokracijo gradnja Magnine lakirnice, pa se jim nesramno in nedopustno zatika pri Pečečnikovi obnovi Plečnikovega stadiona.

Počasi, zelo počasi se premikajo tudi številne druge nepremičninske zadeve — razen če za njimi ne stojijo močni vplivi in interesi.

Podobno se je premier Cerar sam — za mnoge sprva všečno in zelo humano — postavil na stran sirskega begunca Ahmada Shamieha. Toda že naslednji dan se mu je politično preračunljivo in pravniško taktično odrekel. Ta preobrat smo razumeli kot stališče, češ, naj se birokrati z njim ukvarjajo, jaz tu ne morem zmagati.

Vlada napoveduje, da bo v mesecu dni pripravila nov model izračuna minimalne plače. Delodajalci pa takoj na okope in sporočajo, da bo dvig minimalne plače pognal v tujino številna manjša podjetja in ogrozil delovna mesta.

Ženske kvote in dosledno varčevanje?

Verjetno ima zaradi prizadevanj po spoštovanju ženskih kvot sedanja Vlada največ ministric doslej. Toda v pravkar na novo izvoljenem Državnem svetu sedijo samo 4 ženske — moških pa 35. Dobra polovica prebivalstva Slovenije je ženskega spola, v drugem domu predstavnikov parlamentarne demokracije pa sedi 10% žensk. Sram vas bodi, elektorji!

Predsednik države je zadovoljen z arbitražnim sporazumom, velik del prebivalstva pa meni, da ni nikakršnega razloga za veselje. Uresničen tako ali tako ne bo nikoli.

Vlada se zavzema za dosledno varčevanje, toda uslužbencev javnega sektorja je vedno več. Samo letos jih je 3.200 več, v zadnjih dveh letih skoraj 8.300 več. Skupaj jih je že 165.476. Stroški za njihove plače ne naraščajo samo zaradi večjega števila zaposlenih, temveč tudi zato, ker plače rastejo posameznikom. Povprečna bruto plača v javnem sektorju je po podatkih SURS septembra 2017 znašala 1.895,58€, v zasebnem sektorju pa 1.462,26. Povprečni javni uslužbenec je dobil neto izplačilo 1.226,53€, povprečni zaposleni v zasebnem sektorju pa samo 959,59€.

Drugi tir in stranski tir?

Ministrica za zdravje je ponosna na vse, kar da je naredila v tem mandatu — čeprav naše zdravstvo še nikoli ni bilo na nižji ravni kot prav zdaj. Zadolženo, z nedopustnimi čakalnimi vrstami, razpadlim sistemom in številnimi razkritimi nepravilnostmi in osebnimi zdrahami. Hvala vsem dobrim zdravnikom ter medicinskim sestram in drugemu osebju, ki v takšnem okolju sploh še lahko delajo.

Minister za infrastrukturo je ob nastopu mandata odločno razlagal, da Drugega tira ne potrebujemo. Danes imamo družbo 2TDK — celo pod vodstvom nekdanjega ministra za gospodarski razvoj —, katere naloga je izključno izgradnja Drugega tira. Zadevo smo prignali do odločanja na referendumu. Toda pomisleki o stroških, pritiski na vodenje projekta in aktivnosti proti še danes ne pojenjajo.

Za 7 centov: krat 6!

Predsednik Vlade je svojo predvolilno kampanjo gradil na zavezah o etičnosti, integriteti, transparentnosti in boju proti korupciji. Te dni smo dobili novo politično stranko, katere ključna usmeritev je boj proti korupciji. Komisija za preprečevanje korupcije pa je v tem času izgubila vso verodostojnost in ugled. No, z imenovanjem predsednika KPK je pri tem svoje dodal tudi predsednik države.

Predsednik Vlade je obljubljal tudi pravno državo. Verjetno še nikoli doslej nismo državljani bolj čutili razklanosti na privilegirane in običajne. Finančni upravi sem dolgovala 0,07€. Sedem centov. Sploh ne vem, iz katerega naslova. Mogoče sem kdaj kak prispevek plačala kakšno uro pozneje, kot bi bilo po njihovem treba, ali pa sem zatipkala pri drugi decimalki. FURS mi je poslal opomin. Okej, v pravni državi je tako prav. Če sem dolžna, naj me opomnijo, da moram dolg poravnati. Toda bančni strošek za plačilo 7 centov je znašal 42 centov. Šestkrat toliko.

Ni pomembno. A če mene opomnijo za 7 centov, naj potem enako korektno opomnijo — in predvsem tudi korektno poberejo še nepoštene nabirke tistih, ki so prilastili marsikaj, kar ni njihovo. Toda ti primeri se začuda vlečejo in vlečejo, prelagajo, ljudje zbolevajo, se opravičujejo na vse možne načine, sodišča ne morejo nadaljevati postopkov, poštarji ne najdejo poštnih nabiralnikov ali pravih oseb za vročitev. Kreativnost izogibanja roki pravice tu nima meja.

Neveselo leto, veseli december

“Ugledni” ljudje gradijo hiše na zemlji, ki ni njihova. Ali objekte, ki jih sploh ne bi smeli zgraditi. Pa te zgradbe vendarle še stojijo. “Neuglednim” ljudem pa rubijo stanovanja zaradi sto evrov dolga in jim uničujejo življenja.

Dobra tri leta že pišem, vsak teden, tudi pogosteje. Svoja opažanja prelivam na papir v želji, da bi se koga od tistih, ki upravljajo naš državni sistem, kritika vendarle dotaknila. S pisanjem poskušam ostajati aktivna državljanka. Pa mi ne uspeva. Lahko bi postala zagrenjena in tečna. A sem se odločila, da zaradi nekaterih ne želim ostati brez vseh. Prihodnjič bo že veseli december.

Prispevek je bil prvotno objavljen na Fokuspokus v nedeljo, 26. nov., z istim  naslovom https://fokuspokus.si/article/2698?=vladi-zalostni-november-drzavljanom-veseli-december

Advertisements

One thought on “Vladi žalostni november, državljanom veseli december

  1. Pingback: Vladi žalostni november, državljanom veseli december – sloblogi

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

w

Connecting to %s