Tole kolumno sem pisala v petek zvečer in jo v soboto ob 8h zjutraj poslala uredniku spletnega medija Fokuspokus Marku Crnkoviču, ki moje kolumne objavlja ob nedeljah. V soboto se je bil v spletnem Večeru objavljen prispevek, ki se je naslanjal na vsebinsko isti vir, kot moj, le avtorja naj bi bila različna. Kdorkoli je že pogledal v prihodnost in nam jo napoveduje, nam nalaga kar težko razmišljanje. Moj vir je časovno zgodnejši (junij 2016), kot tisti v Večeru, ki se sklicuje na intervju s predsednikom uprave nemškega Deimlerja, opravljen julija 2017. Zapisala sem:
Udo Gollub, nemški podjetnik, je že pred časom spisal nekaj trditev, ki so povezane z našim življenjem v prihodnosti. Iz velikega nabora njegovih prav pretresljivih sprememb, vam v razmislek ponujam naslednje.
Leta 1998 je imel globalni foto velikan Kodak 170.000 zaposlenih in je prodal 85% vsega fotografskega papirja na svetu. V samo nekaj letih je njihov poslovni model propadel in Kodak je bankrotiral. To, kar se je zgodilo Kodaku, se bo v naslednjih desetih letih zgodilo številnim industrijam. Ali ste leta 1998 pomislili, da čez tri leta sploh ne boste več printali slik?
Nove programske rešitve bodo obrnile na glavo večino tradicionalnih industrij v naslednjih 5-10 letih. Uber je samo programsko orodje, nimajo nobenega avtomobila in so sedaj največje taksi podjetje na svetu. Airbnb je največja hotelska družba na svetu, čeprav nimajo nobenih nepremičnin. Stvari, za katere smo mislili, da so povsem trapast izum, so postale superiorne in del našega vsakdanjika v zelo kratkem času.
Umetna inteligenca
Računalniki bodo postali eksponentno boljši v razumevanju sveta. Letos je računalnik premagal najboljšega igralca goja na svetu – 10 let prej, kot je bilo pričakovano. V ZDA mladi pravniki že težko dobijo službo, saj IBM-ov Watson že zagotavlja, zaenkrat le osnovne, pravne nasvete v nekaj sekundah in z 90-odstotno točnostjo, v primerjavi s 70-odstotno, ki jo zagotavljajo pravniki. V prihodnosti bo potrebnih kar 90 odstotkov manj pravnikov, ostali bodo le visoko specializirani. Omenjeni Watson že pomaga diagnosticirati bolezni raka štirikrat natančneje, kot ljudje. Facebook ima danes na voljo programsko rešitev, ki prepoznava obraze bolje, kot ljudje. V letu 2030 bodo računalniki postali inteligentnejši kot ljudje.
Samovozeča vozila
V 2018 bomo dobili prvo samovozeče vozilo v javnem prometu. Okoli 2020 bo celotna industrija “vržena s tečajev”. Nič več si ne bomo želeli lastnih avtomobilov, bolj kot danes pa bomo želeli biti mobilni. Poklicali bomo avto z našim mobilnim telefonom, ta mu bo prikazal našo lokacijo in nas pripeljal na želeno lokacijo. Vmes bomo lahko produktivni in nemoteno delali. Ne bo nam treba parkirati, samo za prevoženo razdaljo bomo plačali.
Naši vnuki ne bodo potrebovali vozniškega dovoljenja in nikoli jim ne bo treba voziti avta. To bo spremenilo tudi mesta in kraje, saj bomo potrebovali tudi do 95 odstotkov manj vozil. Današnja parkirišča bomo spremenili v parke.
Vsako leto umre v prometnih nesrečah 1,2 milijona ljudi po svetu. Danes doživimo prometno nesrečo v povprečju na 100 tisoč prevoženih kilometrov. S samovozečimi vozili se bo ta številka dvignila na 10 milijonov kilometrov. To bo rešilo milijon življenj na leto.
Večina avtomobilskih proizvajalcev bo zaprla vrata. Tradicionalni proizvajalci poskušajo z evolucijskim pristopom in izdelujejo »samo« vse boljša vozila, medtem ko tehnološka podjetja, kot je Tesla, izdelujejo računalnike na kolesih.
V težavah bodo tudi zavarovalnice, kajti brez avtomobilskih nesreč se bodo njihova zavarovanja dramatično pocenila – baje celo za stokrat. Njihov model avtomobilskega zavarovanja bo izginil. Nepremičninski trg se bo spremenil. Kajti, če lahko delate, medtem ko se vozite v službo, se boste raje naseljevali dlje od mest, v naravo in privlačnejša naselja. Električna vozila bodo postala vodilna v prometu do leta 2020. Mesta bodo manj hrupna, elektrika pa bo postala izjemno poceni in čista. Pridobivanje elektrike s pomočjo solarnih celic raste eksponentno zadnjih 30 let, a se šele danes zaznava njihov vpliv. Njihove cene bodo padle do te mere, da bo klasično premogovništvo izginilo do 2025.
Zdravje
Cena Tricorderja X, posebne medicinske naprave, imenovane po programu Star Trek, bo objavljena letos. Ta bo delovala v povezavi z vašim telefonom, ki bo lahko “vzel” v obravnavo vašo kri, vdihnjen zrak, mrežnico…in nato analiziral 54 bio markerjev, ki bodo identificirali skoraj vsako bolezen. To bo poceni, zato bo v nekaj letih vsakdo na tem planetu imel dostop do sodobne medicine skorajda zastonj.
3D tiskanje
Cena najcenejšega 3D printerja se je v desetih letih znižala z 18.000 dolarjev na 400 dolarjev. V istem času, je printer postal stokrat hitrejši. Vse najpomembnejše tovarne čevljev začenjajo s 3D printanjem čevljev. Rezervni deli v letalski industriji so natisnjeni v 3D, vesoljske postaje imajo printerje, ki omogočijo optimizacijo rezervnih delov, ki so potrebni na takšni postaji. Že konec letošnjega leta naj bi nekateri pametni telefoni imeli možnost 3D skeniranja. Lahko bomo 3D skenirali našo nogo in si natisnili doma naš najbolj prilegajoč se čevelj. Na Kitajskem so že zgradili šestnadstropno poslovno hišo, ki je v celoti narejena s pomočjo 3D tiskanja. Do leta 2027 bo 10% vse svetovne proizvodnje narejeno s 3D tiskanjem.
Delo
70 – 80 odstotkov današnjih delovnih mest bo izginilo v naslednjih 20 letih. Dobili bomo vrsto novih, toda ni povsem jasno ali jih bomo dobili dovolj v tako kratkem času, da ohranimo današnjo stopnjo svetovne zaposlenosti.
Življenjska doba
Življenjska doba narašča v povprečju za 3 mesece na leto. Pred štirimi leti je znašla 79 let, danes že 80 let. Do leta 2036 se bo dvignila za več kot leto v enem letu. Torej bomo živeli mnogo dlje, več kot 100 let.
Izobraževanje
V Aziji in Afriki stane najcenejši pametni telefon okoli 10 dolarjev. Do 2020 bo imelo 70 odstotkov vse svetovne populacije svoj pametni telefon. Ta pa omogoča dostop do izobraževanja, tudi do principov učenja v razvitem svetu. Program Khan akademije so že priredili v več jezikovnih različic, za Indonezijo, Arabske države, Svahili, Kitajščino. Angleška verzija bo na voljo brezplačno, otroci in mladostniki, še posebej ciljajo na Afriko, pa naj bi tekoče govorili angleško v pol leta.
Kaj od tega bo za nas postala resničnost, je odvisno od naše današnje starosti, kako hitro se bomo spremembam prilagodili v Sloveniji, pa najbrž velika neznanka.
Ste pripravljeni na prihodnost?
Kolumna je bila prvotno objavljena na Fokuspokus v nedeljo, 30. julija z istim naslovom. https://fokuspokus.si/article/2449?=ste-pripravljeni-na-prihodnost