Vsi smo malo Balkanci


Teden je minil v nekaj tipičnih balkanizmih, ki jih zmore slovenska politika, javni sektor in z njim povezano gospodarstvo.

imagesmufl3j3l

Najprej razjasnimo, kaj je to balkanizem. Moja generacija s to besedo označuje dejanja ali besede, ki skušajo zaobiti zakon, »nadmudriti« sistem – biti pametnejši od oblasti, kot so davkarija, policija, sodnija in podobno. Pa tudi izpeljati male lumparije, tiste, na robu zakona, največkrat spet do državnega aparata, včasih pa tudi do soseda, prijatelja, poslovnega partnerja. Sežeš nekomu v roke, kot znak dogovora, enako močan, kot podpis pogodbe, potem pa tega ne izpolniš. Partnerja »nategneš«. Balkanizem je tudi zvita komunikacija, ki je pogosto napihnjena in neresnična, ali pa skrajno nerodna in “šlampig”, pa nima pa nikakršne povezave s piarjem. Balkanizem deluje na načelu »lako ćemo« in ima praviloma negativno konotacijo. Balkana smo se Slovenci vedno želeli izogniti, tako geografsko kot mentalno. A je tukaj, če to želimo priznati ali ne. Imamo ga v genih. To se odraža v balkanski kulturi, ki jo vedno sprejemamo z odprtimi srci, še posebej pa v naših vsakodnevnih ravnanjih.

Država po balkansko

Občani Črnomlja so iz kdo ve katerih neuradnih virov izvedeli, da vlada načrtuje vzpostavitev evidenčnega centra za migrante v njihovi občini. Namesto, da bi sicer zelo vesten in dovolj komunikativen državni sekretar Boštjan Šefic skočil na kratko službeno pot v Črnomelj in pojasnil prebivalcem, kaj načrtujejo, je ministrstvo za notranje zadeve kar nekaj dni dovoljevalo, da se je zgodba na lokalni ravni grela in na koncu zavrela. Aktivirala se je civilna iniciativa, ki je napovedala nepokorščino. Do Ljubljane so prišle informacije o protestih, o traktorjih, ki naj bi jih postavili v bran svoje občine, kajti migrantskega centra ne želijo. Pa vse te vroče krvi sploh ne bi bilo, če bi gospod Šefic na tisti, sicer neopravljeni službeni poti v Črnomelj, krajanom povedal, da je lokacija v Črnomlju ena od možnih. Če bi jim pojasnil, kaj Evropa in država pričakujeta na ravni migrantov, kakšni so generalni ukrepi, ki jih načrtujejo, jih nato spomnil, da je zemlja njihova, da je primerna, ker je lepo ravna, zelena, ker je parcela kvadratna, pa tudi ker je blizu meje, da gre za prehodni center z omejenim bivanjem in strogim nadzorom za zagotavljanje varstva krajanov. Vsaj tako nekako bi bilo treba ravnati in ogenj v strehi bi bil manjši, mediji pa bi imeli manj polen, ki so jih veselo nalagali pod to vrelišče.

»Državni uradnik« po balkansko

Mogoče delam gospodu Marku Simonetiju, predsedniku Upravnega odbora v DUTB, krivico, če ga imenujem državni uradnik, vendar je plačan iz davkoplačevalskega denarja in je v službi državljanov. Soupravlja s preostankom premoženja, kar ga Slovenci še imamo. Njegovo položaj je resno ogrozila objava pogovora s seje upravnega odbora DUTB, kjer se je dalo razbrati, kako so gospodje, še posebej Simoneti, po balkansko reševali težave, ki jih njihovim managerjem povzroča Lahovnikov zakon. Ta omejuje višino plače ključnih ljudi v podjetjih v državni lasti na petkratnik povprečne bruto plače v podjetju, ki ga vodijo. Na DUTB so torej s preigravanjem različnih možnosti, npr. z dodatnimi pogodbami za ključne managerje DUTB iskali obvode, kako jih primerno plačati. Lahovnikov zakon je res že preživeta zgodba. A je še vedno v veljavi in je za vse enak. Ta pozabljivost bo gospoda Simonetija gotovo stala ugodne pozicije in mu zaprla kakšna vrata v prihodnje. Zgodba DUTB je tipično balkanska zgodba – kako obiti zakon in »nategniti« sistem.

Čakalne vrste po balkansko

Zgodba čakalnih vrst v našem zdravstvu je prava balkanska drama. Žal gre za tem za prave, ne namišljene bolnike. V odpravljanje čakalnih vrst smo zmetali milijone, a ker ne odpravimo sistemskih vzrokov zanje, imajo od tega denarja še največ koristi tisti, o katerih ves čas govorimo na glas, pa proti njim še nismo ničesar ukrenili. Kaos je vzel v roke uslužbenec v UKC Ljubljana in s sprejemanjem podkupnin reševal individualne težave tistih, ki so si preskakovanje čakalnih vrst lahko kupili. Kdo vse je pri tem še zaslužil, bomo prebirali v prihodnje. Metoda pa je ne le klasično balkanska, je človeško nagnusna.

Če dobro pomislim, Slovenci nismo edini izvajalci navad in metod, ki smo jim pridali geografski izvor na Balkanu. Gotovo med nami ni nikogar, ki ne bi že bil v skušnjavah, kako po balkansko rešiti izziv. Balkan je povsod po svetu in balkanizem je svetovno gibanje. Vešči so ga predsedniški kandidati, športni funkcionarji in športniki, vse vrste industrij, državniki, javni ali zasebni uslužbenci, tudi kulturniki. Na vseh zemljepisnih dolžinah in širinah.

Meni je najljubša balkanska hrana. Ta vsaj ne zapira.

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s