Naj vam tisti zgoraj da zdravja in javno službo


Karel Lipnik, novinar poslovnega dnevnika Finance, me je ta teden pretresel z enim od njegovih prispevkov in čudim se, da po tem ni završalo v medijskem svetu in predvsem v gospodarstvu, pa tudi med njihovimi sindikati. Dopustniško obdobje očitno preusmerja misli k drugim vsebinam, zato so podatki, ki nam nikakor ne bi smeli biti všeč in zaradi katerih bi bilo v resnici potrebno dvigniti glas ter poklicati k odgovornosti ljudi na današnjih in minulih položajih, tiho odplavali mimo. Pisal je namreč o rasti plač in zaposlovanja v javnem sektorju ter podatke primerjal z realnim sektorjem, torej z gospodarstvom.

Nekaj je pri nas hudo narobe

Grafi (vir: Finance, SURS) so nazorni in bijejo v oči. Kako je mogoče, da v državi, ki je komajda dobro zlezla iz krize, ki ima zaskrbljujočo visoko zadolženost, kjer se vseskozi govori o zatiskanju pasov in varčevanju na vseh koncih in krajih, na vseh ministrstvih, statistika kaže, da smo ves čas kriznega obdobja neutrudno zaposlovali ljudi v javnem sektorju, ki jih je danes za okoli 20 tisoč več, kot leta 2005, ko smo jih imeli okoli 145 tisoč?

 F1

Medtem pa imamo v gospodarstvu še danes za kakšnih 12% manj zaposlenih, kot smo jih imeli na najvišji točki leta 2008. Takrat je v zasebnem sektorju delalo okoli 650 tisoč ljudi , danes nekaj manj kot 582 tisoč. Tega prispevka ne bi bilo, če državljani ne bi ugotavljali, da imamo birokratski aparat, ki nas utesnjuje, ki je počasen in neučinkovit, četudi danes zaposluje ob modernejših tehnologijah in računalniški podpori še 20 tisoč ljudi več. Dodatno pa ga omejuje še preveč regulirana država.

 F2

Zanimiva je tudi primerjava plač, ki samo potrjuje, kako težje je zaslužiti kruh v gospodarstvu, kot v varni javni službi. Zato vam v imenu spodnje tabele zaželim, naj vam bog nakloni zdravje in javno službo.

F3

Povprečna bruto plača javnega uslužbenca je junija 2014 znašala 1772,65 evra, junija letos pa 1.828,92 evra. V istem obdobju je povprečna bruto plača zaposlenega v gospodarstvu iz 1.396 evra, narasla na 1.429,22 evra. Javnim uslužbencem so že sicer v povprečju za 27% višje plače v tem obdobju zrasle za 3 %, v gospodarstvu pa za 2%.

Kriza je po Sloveniji začela lomastiti leta 2009. Kdo je bil takrat na oblasti kot predsednik vlade in kateri ministri so vodili dodeljena jim področja, je zgodovina jasno zapisala. Če ste pozabili, boste sestavo naše takratne vlade, ki jo je vodil naš zdajšnji predsednik države Borut Pahor, našli na tej povezavi:

 http://www.vlada.si/o_vladi/pretekle_vlade/9_vlada_rs_november_2008_februar_2012/

No, ne bi bilo pošteno obesiti vso odgovornost le na eno vlado, saj je treba zgoraj omenjene dosežke pravično porazdeliti tudi med naslednje vlade. Prvo naslednjo je vodil Janez Janša:

 http://www.vlada.si/o_vladi/pretekle_vlade/10_vlada_rs_februar_2012_marec_2013/,

naslednjo pa Alenka Bratušek:

http://www.vlada.si/o_vladi/pretekle_vlade/11_vlada_rs_marec_2013_september_2014/.

Aktualno vlado vodi, vsaj formalno, Miro Cerar: http://www.vlada.si/o_vladi/clani_vlade/.

Krize je statistično res konec…

Res je, da je krize (vsaj začasno in statistično) konec in da so naši podatki o zmanjševanju brezposelnosti ter rasti BDP spodbudni. A je večina kazalnikov naše kvalitete življenja še vedno na ravni pred krizo. Še vedno imamo nedopustno preveč ljudi, kar 13 %, ki živijo v revščini. Dve tretjini zaposlenih ima podpovprečne plače. Številne odprte ali nerešene vsebine nas še čakajo, ki bodo obremenile naše javne izdatke. Vračati moramo nekaj sto milijonov evrov varčevalcem nekdanje LB na Hrvaškem in v BiH, še vedno ne vemo, kakšen bo dokončni izid v primeru domačih izbrisanih lastnikov podrejenih vrednostnih papirjev naših bank. Že zgolj te obveznosti nanesejo okoli milijardo evrov.

Več vrst državljanov

Še vedno se ne lotevamo pravih problemov, ki bi dolgoročno vzpostavili zdrava razmerja med javnim in zasebnim sektorjem. Ne znamo ustvariti zdravega razmerja med delovno aktivnim in upokojenim prebivalstvom. Za enega upokojenca dela pri nas le še 1,3 zaposlenega. Slovencem nekoliko starejše  generacije v zasebnem sektorju je cilj čim prejšnja upokojitev, saj imajo le s tem zagotovljen minimalni prihodek in odmik od vse bolj nevzdržnega stanja na delovnem mestu. Tam so mnogi pri starosti 55+ že odveč, njihovo znanje in izkušnje niso vredne nič, zaposleni postajajo breme v podjetju, po predlogu nove zakonodaje pa bodo lahko nadrejenemu tudi nesimpatični. In če k temu dodam le en konkreten primer zaščite javnih uslužbencev, ko državnega uradnika, ki zaradi malomarnosti naredi slovenskim davkoplačevalcem za 9 milijonov evrov škode zaradi prepozno oddane dokumentacije, delodajalec kaznuje le z 20% nižjo plačo, lahko pritisnem piko. Ker je od tu dalje vsaka beseda odveč.

Dvigovanje plač in prijateljsko zaposlovanje v javnem sektorju bo res prineslo tem ljudem osebno zadovoljstvo in politikom volilne glasove za naslednje volitve, a bo odneslo krhko trenutno uspešnost in nujno potrebno dolgoročno okrevanje. Predvsem pa nam takšna ravnanja odnašajo zaupanje v primerne in vsem državljanom enako pravične odločitve. Na koncu si v resnici želimo le tega, da je država poštena in pravična do vseh. Tudi drugi del volilnega telesa se zna nekega dne prebuditi iz predolge otopelosti. Močno upam!

2 thoughts on “Naj vam tisti zgoraj da zdravja in javno službo

  1. Super članek! Kako je možno, da so nekateri blogovski zapisi na nekajkrat višjem nivoju kot so članki naših “profesionalnih” novinarjev? No, vsaj en medij je kvaliteto tega članka prepoznal in ga javno objavil. Želim vam čim več uspeha še naprej!
    lp

    Všeč mi je

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s