Boljši in slabši ljudje


Dvoličnost našega pravnega reda lahko spremljamo vsak dan. Ta namreč omogoča “boljšim” državljanom, spretnim in s pravimi povezavami, da jo odnesejo poceni, medtem ko zelo drago, tudi s svojimi življenji, plačujejo svoje napake mali, “slabši” državljani.

untitled

Zgodba veleposlanika

Že nekaj let lahko spremljamo zgodbo nekdanjega slovenskega veleposlanika v Madridu Petra Reberca in se sprašujemo, kako je mogoče, da na veleposlaniška mesta pošiljamo ljudi, ki so nam v takšno sramoto.

To je namreč tisti gospod, ki se mu je moral od ambasadorske svobode, daleč od domovine, zgoditi miselni salto in je menil, da ima lahko v svoji rezidenci in na naš račun najmanj vse orodje in kuhinjske pripomočke tega sveta. Za davkoplačevalski denar je tako v Španiji, kot bi ga obsedlo božje, kupoval kupe cedilnikov, lijev, obračalk, zajemalk, cvrtnikov pa še sekir, macol, dlet, izvijačev, električnih brusilk, vrtalnih strojev, električnih žag, sekir, anten, kamer. Govorimo o več kot sto, pri nekaterih vrstah robe tudi več kot 1000 kosov. Pa to še ni vse. Na Zunanje ministrstvo je predložil v obračun račune za nakupe dizla, čeprav sta imela oba službena avtomobila v Madridu bencinski motor. Ugotovljeno je tudi, da so sporni še nekateri računi za hotelske nočitve in letalske prevoze, saj ga menda na teh letih sploh ni bilo, prav tako pa ne v navedenih hotelih. Obtožujejo ga tudi, da je uslužbenki naročil, naj spremeni datum na blagajniškem prejemku, ki ga je nato podpisal in posredoval v kabinet predsednika vlade. Če seštejem vse skupaj, ga bremenijo zlorabe uradnega položaja, ponarejanja listin, nevestnega dela v službi in poneverbe v obdobju od 1. decembra 2007 do 31. avgusta 2010. Dovolj za prekinitev delovnega razmerja in sodni pregon.

Reberc se je poleg tega zapletel v še kar nekaj tožb z državo, medtem ko kazenski postopek proti njemu vodijo tudi v Novi Gorici. Za zaprtimi vrati mu namreč sodijo zaradi treh spolnih napadov na otroka ter prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva, na katerem naj bi bile prikazane mladoletne osebe.

Zdaj, ko je treba hoditi na sodišče, je gospod nekdanji veleposlanik bolan. Ne more stati na sodišču zaradi tablet, ki so mu jih predpisali zdravniki. Najbolje bi bilo nadaljevati s procesom jeseni, pravijo. Mogoče bo takrat že boljšega zdravja. Če se to ne bo zgodilo, bo pa vsaj boljše volje, saj bo medtem ena od točk njegove obtožnice, prav tista, ki se nanaša na nerazumne nakupe gospodinjskih pripomočkov, goriva, orodja in še kaj, dokončno zastarala. Na sodišču beležijo osem (8) nevročenih vabil na obravnavo, ki se jim je spretno izogibal.

Zgodba o podjetniku

imagesIK691HAJ

In zdaj zgodba o gradbeniku Primožu Smrtniku. On je navaden državljan, ni veleposlanik, niti ni bivši veleposlanik. Zaradi plačilne nediscipline in v stečaju ene od slovenskih gradbenih družb, je tam izgubil okoli 170 tisoč evrov. Sesulo se mu je življenje, prikradla se je še bolezen. Državi dolguje 19 tisoč evrov za prispevke iz naslova plač, a mu država oz. Zavod zdravstvenega zavarovanja dolguje več kot 30 tisoč. Pa jih država noče kompenzirati. Uradniki vztrajajo, naj najprej plača svoj dolg, potem pa bo dobil, kar mu pripada. A tega denarja nima, ob tem pa mu država zaračunava še obresti na dolgovani znesek. Bolezen je vsak dan hujša, a on nima tablet, zaradi katerih na sodišču ne bi mogel stati tako, kot Reberc. On nima niti zdravnika, saj je samoplačnik, in si ga ne more privoščiti. Pa bi rad hodil na sodišče, četudi v zdravstvenem stanju, kot je, in dokazoval svojo pravico. A njega tja nihče ne pokliče. Tudi njegov primer bo zastaral. Za razliko od Reberca, ki dela vse, da do tega res pride, bi Smrtnik naredil vse da do tega ne pride.

Boljši in slabši ljudje

Imamo torej dva človeka, dva državljana, ki bi morala biti pred zakonom enaka. Prvi je kradel, lagal, poneverjal, bremenijo ga še spolni napadi in otroška pornografija – a se mu v našem pravnem redu ne zgodi nič. Skupaj z zdravniki, ki mu dajejo zdravila, da lažje premaguje svoje travme in odvetniki, se spretno izmika roki pravice, da bodo njegovi primeri zastarali.

In imamo človeka, ki ni nikoli kradel, pač pa je bil sam okraden. S svojim delom se je trudil preživeti družino in sodelavce in bil nato zaradi stečaja poslovnega partnerja opeharjen. Znašel se je socialno in zdravstveno na dnu, za povrhu pa mu še država birokratsko zadržuje upravičena sredstva. Tudi njemu se ne bo zgodilo nič. Le da zato, ker ne bo poklican na sodišče, kjer bi iskal svojo pravico, nima odvetnikov, ki bi se kot levi borili zanj, nima zdravnika, ki bi mu pomagal lajšati resno bolezensko stanje.

Težko bi naše pravosodje na še bolj očiten način manifestiralo, da v tej državi živimo veliki in mali, boljši in slabši ljudje.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s