Kaj že praznujemo 1. maja?


Kaj že praznujemo prvega maja?

Prvi maj je čas delavskih in socialnih vsebin. Te sicer ne izginejo iz javnih agend tudi med letom, a fokus v tem času se mi zdi pošten pogled v zrcalo naše družbe.

images

Smešni časi

Časov, ki se jih spomni moja generacija, ko smo vsi imeli službe, ni več. Z današnje perspektive je pogled nanje skorajda smešen, predvsem pa nedoumljiv. Berite: meni, kot štipendistki velikega in uglednega slovenskega podjetja po zaključeni srednji stopnji izobrazbe celo niso dovolili redno nadaljevati študija, ker so me potrebovali na »delovišču«. »Saj ste odličnjakinja«, so rekli, »boste že ob delu študirali«. In sem. Pa tudi ta študij so mi plačali. Še danes sem jim hvaležna. Kasneje sem se odpravila na celoletno poročno potovanje, zaradi katerega sem morala v službi odpovedati delovno razmerje, saj tako dolgega brezplačnega dopusta pravno ni bilo mogoče dobiti. In – po letu dni sem dobila svoje delovno mesto nazaj. Torej, teh časov že dolgo ni več.

V tistem času o socialni državi sploh nismo govorili, ker je bila to naravna danost takratne družbene ureditve. Vse je bilo socialno – službe, zdravstvene storitve, šolanje, celo stanovanja.

Ali smo danes socialna država?

Politična pripadnost pri odgovoru na to vprašanje ne igra nikakršne vloge. Socialno državo ljudje praviloma občutimo iz osebnih izkušenj, pri tem pa ni pomembno ali smo desni, levi, sredinski, rdeči, rumeni. Če imamo srečo in smo pri zdravniku specialistu relativno hitro na vrsti, ob tem pa še zadovoljni s storitvijo, bomo pritrdili, da smo še vedno socialna država. Če naši otroci zberejo dovolj pik za zaželeno šolo, fakulteto, bo naš odziv prav tak. Če ob tem živimo v stanovanju, ki smo ga kupili po Jazbinškovem zakonu in imamo tudi redne službe, ki vsakega 15. v mesecu izplačujejo vsaj povprečne plače, živimo naravnost v jedru socialne države.

Socialno zdravstvo

Roko na srce, v primerjavi z ZDA, ki do » Obama care« javnega sistema zdravstva sploh ni poznala, nam gre še dobro. Posameznik ima občutek, da za 27,50 evrov dodatnega zdravstvenega zavarovanja na mesec dobi relativno solidno zdravstveno oskrbo. Pozabljamo sicer na tisti del naše bruto plače, ki jo delodajalec neposredno nakaže v zdravstveno blagajno. Ah, tistega dela, ki mu rečemo prispevki, sploh ne jemljemo kot našo plačo. Ampak pozabljamo tudi na čakalne vrste, na javne zobozdravnike, ob katerih bi postali najbolj škrbast narod na svetu, pozabljamo na doplačila za določena zdravila, za pripomočke, terapije. Pozabljamo tudi na otroke, ki so jim naši zdravniki želeli amputirati noge, misleč, da je to za njihove težave bolje, v tujini pa zdravniki poskrbijo, da spet hodijo. Tega starši ne morejo pokriti s svojim zdravstvenim zavarovanjem, potrebujejo dobrotnike in donatorje. Se pa najde denar, veliko denarja za hrvaške anesteziologe, ker slovenskih ne želimo ustrezno nagraditi. Bomo pa ob tem nagradili tudi prevajalce in posrednika. To so le nekatere podrobnosti, ki kvarijo sliko socialnega zdravstva.

Socialno šolanje

Prav te dni smo lahko na enem od tv kanalov videli prispevek, ki temelji na zadnjem filmu Michaela Moora in nas uvršča med redke države tega sveta, kjer je javno šolanje zastonj, torej dostopno vsem. Pa ne le to. Ameriška študentka, ki študira v Ljubljani, je odkrito povedala, da je naše šolanje daleč boljše in zahteva od študentov več znanja od ameriškega. Že naša srednja šola da je mnogo zahtevnejša, kot ameriški kolidži, medtem ko se fakultetni ravni sploh ne moreta primerjati, seveda v našo korist. Za slabšo fakultetno izobrazbo so torej ameriški študentje zadolženi še nekaj službenih let, saj je tam študij potrebno plačati. Za Michaela smo sanjska dežela za šolanje. Pozabil je dodati, da bi bil naš šolski sistem še mnogo učinkovitejši in uspešnejši, če si profesorji ne bi delili milijone za nekaj, zaradi česar so tako ali tako že plačani. Koliko štipendij za nadarjene bi lahko razdelili iz honorarjev nekdanje šolske ministrice, koliko raziskovalnih ur mladih raziskovalcev bi lahko financirali iz denarja za pripravljenost akademikov, ki je v resnici nikoli ni bilo. To so le nekatere podrobnosti, ki kvarijo sliko socialnega šolstva.

Sociala in delo

In še zadnji pogled na socialno državo. Gospodarski kazalniki kažejo bolje, kot pretekla leta. Managerji in tudi običajni državljani v raziskavah ocene gospodarskega in osebnega stanja potrjujejo optimizem. Hkrati je število brezposelnih obremenjujoče za državo, za družine, posameznike in družbo nasploh. Ne gre le za denar, ki ga ti ljudje nimajo dovolj za dostojno življenje, saj jim nekaj malega od države kapne le za določen čas. Gre za izgubo samospoštovanja, samozavesti. Gre za občutek nepotrebnosti, nevrednosti, ki ga ljudje brez službe razvijejo. Gre za izključenost in izgubo osebnih omrežij, v kolikor nimajo priložnosti delovati v programih, kjer se čutijo še naprej koristni. Ker imamo približno 12-odstotno brezposelnost to pomeni, da vsak (zaokroženo) osmi delovno sposobni Slovenec ni v srečen, ni zadovoljen, ni polno vključen v družbo. K tem je potrebno dodati nekaj sto in več tisoč tistih, ki dobivajo minimalne plače, koliko je prekarnih delavcev, ki ne vedo, ali bodo prihodnji mesec še imeli delo, se mi niti ne sanja. Ampak jih dodajte k prejšnjemu seštevku. Zakonsko nam urejajo daljšo delovno dobo, a hkrati podjetja ne želijo starejših delavcev. To je le nekaj podrobnosti, ki kvarijo sliko vpliva sociale do dela.

Praznik dela je te dni. Kaj torej sploh praznujemo?

3 thoughts on “Kaj že praznujemo 1. maja?

  1. hoj
    Praznuje se praznik “SVETEGA JOSIPA DELAVCA”, ki so ga ha ha povsem slučajno umestili na 1.maj. To je v resnici dan ILUMINATOV, ki so ga pozneje podtaknili, delavcem kot mednarodni praznik dela.
    čao

    Všeč mi je

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s