Toliko smradu

Se morebiti motim ali je res, da v vsaki vsebini, ki pride na javno agendo nekaj smrdi? Je to v resnici ključni razlog, da tema pride v javnost. Opojno dišeče in z rožicami posute teme so redke v naših medijih, saj ne privlačijo dovolj bralcev, poslušalcev in gledalcev. Tu se kaže vsa laž anketnih rezultatov. Če bi ljudi vprašli ali si želijo več dobrih zgodb, bi večina glasovala za. V resnici pa vsi sledimo medijem, ki razkrivajo smrdljive zgodbe. Bolj ko smrdi, več je ljudi okoli te zgodbe. To velja za vse gospodarske-politične teme, dišeča izjema so športniki, kulturniki, še dobrodelnežem ni vedno prizanešeno. Kar spomnite se na Rdeči križ Slovenije.

Pa poglejmo. Ali smo sposobni slediti zgodbam o NLB, o TEŠ 6, DARS, SDH, Savi, o podjetjih elektro sistema, Telekomu Slovenije, Zavarovalnici Triglav in številnih drugih, ne da bi pomislili, kakšne spletke in klike nastajajo v ozadju? Tega pa ne delamo, ko gre za zgodbe o Leku, Krki, Goodyearu, Helli Saturnus, Henklu Maribor in prav tako številnih drugih. Razliko ste takoj ugotovili, kajne? V prvem primeru gre za podjetja, institucije, v katerih država ohranja pomemben lastniški delež, v drugem primeru pa tega ni ali pa je njen vpliv minimalen.

KAD, SOD, AUKN, SDH, DUTB

Namesto, da bi ta vonj iz leta v leto izboljševali, se smrad le še krepi. Nobeni od vlad ni uspelo upravljanja državnega premoženja urediti na način, da nekje ne bi smrdelo. KAD, SOD, AUKN, SDH, DUTB je le nekaj institucij, ki so ali pa še skušajo upravljati oz. skrbeti nad državnim premoženjem. Ne morem si priklicati v spomin uspešnega primera, ki bi bil vzor tudi za ostale. Pa smo se tako neumorno trudili, da bi na ključna mesta postavljali neomadeževane, nepolitične, strokovne, domače ali tuje managerje ter za to imenovali KAS in različne druge oblike KK (kadrovskih komisij), za katere se je na koncu izkazalo, da so le formalni ščit za tiste, ki v resnici imenujejo ljudi na ključne pozicije.

Je morebiti to razlog, da smo ze znašli na dnu lestvice OECD z zadovoljstvom nad našo vlado? Raziskava je bila res narejena lani in velja za leto 2014. A je to za pogled na spodnjo sliko še dobro. Če bi jo delali danes, bi bila naša pozicija le še bolj na dnu. Stavim! Od leta 2007 smo padli za 30 mest, v kup dreka in gnoja. Izvolite si ogledati zadnjo alinejo, pa sprehodite se nato nazaj do prve. Dobro poglejte, katere države so po zadovoljstvu državljanov s svojo vlado nad nami in njihove trende.

V smrdeči coni smo tudi glede zaupanja v pravno državo in sodni sistem.

Res pa je tudi, da tudi za vsa področja ni potrebno vključiti osvežilca zraka. Po isti raziskavi OECD prijetnejši vonji vejejo s področij, ki zadevajo ženske v politiki, nadpovprečno je naše zadovoljstvo zadovoljstvo s šolskim sistemom in presenetljivo tudi z zdravstvom.

Kje se je izgubil motiv za spremembe?

Vedno sem si predstavljala, da so takšne preglednice motiv za to, da se pereče stvari izboljšalo. Naivno sem menila, da je na takšne smrdljive uvrstitve potreben odziv in delovanje celotne družbe z namenom, da se sramotno mesto zapustiti. Pri nas pa nič. Celo nasprotno. Če poslušamo predsednike naših dosedanjih vlad in ministre, so po njihovi oceni vsi delali najboljše, njihove vlade so bile najbolj kompetentne, po njihovem mnenju so se dosegali preboji na vseh področjih.

Na koncu sledi le še nekaj retoričnih vprašanj. Ali res živimo v isti državi? Kako je mogoče, da jo mi, državljani, vidimo vse slabšo, vlade pa so vse po vrsti odlične? Kdo bo komu odprl oči in kdaj bomo spregledali, kje v resnici smo?

Če se želite sprehoditi čez obsežno študijo, izvolite povezavo: http://www.keepeek.com/Digital-Asset-Management/oecd/governance/government-at-a-glance-2015_gov_glance-2015-en#page1