Birokratski mobing


Zima je čas dobrodelnih prireditev in plesov. Zanje se je treba primerno obleči, vendar pri tem imeti v mislih, naj gre več denarja za dobro drugih, kot za reči, ki občasno visijo na naših telesih. Tudi to so namreč redne medijske teme. V tem duhu sem naročila tri oblačila, vsako v vrednosti okoli 50 evrov pri največjem spletnem trgovcu na svetu, ki tovrstna odela ponuja po res občudujoče ugodnih cenah.

images

Skrbno sem pregledovala slike s spletnega kataloga, preverjala mere, barve, materiale in oddala naročilo. Vse je delovalo brezhibno. Prek spletne pošte so me nenehno obveščali, kje je pošiljka. Čas dogajanja, začetek novembra.

Ko se zatakne prvič

Prvič se je zataknilo na Carinski pošti Slovenije, ki je od mene, verjetno zaradi dvoma o pravi ceni, zahtevala podatek o vrednosti blaga. Da boste vedeli, paket, ki pride s Kitajske, je predmet carinske obravnave. Poslala sem jim »print screen« naročila, v katerem so vidne cene in carinsko so me opilili za več kot tretjino cene. Za vsak kos okoli 20 evrov carinskih dajatev. Ob prevzemu pošiljk sem te dajatve morala plačati, ne da bi sploh videla, kaj je v resnici v paketih in ali naročeno ustreza temu, kar je bilo obljubljeno na spletu. Čas dogajanja, konec novembra

In ni ustrezalo, kaj pa drugega.

Ne glede na številke, meritve, pozorno ogledovanje slik, se je izkazalo, da so materiali takšni, da »grizejo«, spodaj je bilo oblačil preveč, zgornji deli so bili preozki, da bi zlezla vanje pa bi potrebovala tri spletične. Ni mi preostalo drugega, kot, da oblačila vrnem.

Ko se zatakne drugič

Saj razumete, kje se začne kalvarija? Točno tu. Pa ne zaradi Kitajcev, zaradi nas. Najprej sem se skušala pozanimati, kaj vse moram urediti, da mi bodo slovenski davčni organi verjeli, da sem to isto robo izvozila nazaj in mi vrnili plačano carino. Na odgovor sem morala čakati kakšnih 10 dni in dve urgenci. Potem sem dobila dva odgovora. Enega formalnega, v katerem so me vodili skozi slovensko carinsko zakonodajo in drugega poljudnega, ki se mi je zdel razumljiv in naravnan k uporabniku.

Odidem torej s paketom na pošto v mojem ljubem domačem kraju, kjer gospe poštarice še nikoli v življenju niso pošiljale pošiljke na Kitajsko. Eno uro sva potrebovali z gospo na drugi strni stekla, da sva prišli do tega, da je bilo vse zapakirano, kot je treba in izpolnjeni vsi papirji. Ob tem sem ji nekajkrat omenila, da mora biti pošiljka opremljena tako, da gre skozi carinski postopek, ki verificira izvoz, kar bo potrdilo za vračilo carine. Bila je prijazna do konca, a nama ni uspelo.

Petindvajset kilometrov stran od ljubljene pošte ugotovim, da z gospo na drugi strani stekla nisva naredili vsega, kar je treba in da je potrebno dodati še tri papirje, dve kuverti in dve znamki, da mi bo carinska pošta res poslala na dom ožigosano potrdilo, da je blago izvoženo. Izpolnim tri papirje in se s prijazno gospo na ljubljeni pošti dogovorim, da ju – poslana po faksu na ljubljeno pošto – doda paketu, jo prosim, če doda še dve kuverti in pripadajoči znamki, ki ju bom plačala, ko se vrnem s posla. Vse je uredila, zlata duša. Čas dogajanja, sredina decembra.

Ko se zatakne tretjič

Prijetno presenečena čez nekaj dni res dobim potrjene papirje o izvozu, v kuvertah in z znamkami, ki jih je bilo treba priložiti in takoj se lotim pisanja vloge za vračilo carinskih dajatev. Oddano.

Pretekli teden pa me je doma pričakala modra kuverta in v njej čudovito voden upravni – davčni postopek na dveh straneh s tremi prilogami. Od mene zahtevajo dokumentacijo, da sem oblačila res vrnila tistemu, ki mi jih je prodal, zahtevajo potrdilo o tem ali sem davčni zavezanec ali nisem in ugotavljajo, da nisem poslala izvirnih dokumentov.

Da ti poči film

Vsakomur bi se ob tem dvignil pokrov. Poslala sem jim ogorčeno pismo o tem, da država nad državljani izvaja administrativni mobing in da bi bila naša zakonodaja lahko prijaznejša do državljanov že s tem, da se carinske dajatve obračunajo z odloženim rokom plačila npr. 30 dni. V tem času ima vsakdo možnost pregledati, kaj mu je prodajalec v resnici poslal, ne pa, da plačujemo carino za nekaj, česar niti še nismo v živo videli, otipali, pregledali. V kolikor blaga ne vrnemo, postane račun po 30 dnevnih plačljiv, tudi po izvršbo, če je treba. Precej hude krvi bi bilo prihranjene. Zdaj čakam, kaj vse bodo na moj odgovor, utemeljitve in dodatno izpolnjene papirje odgovorili nazaj.

In še najnovejše. Včeraj so mi pisali Kitajci, da čakajo na moj paket!!! Sistem slovenske pošte jim javlja nerazumljivo razlago: »SILJUA, Odprava v naslovno državo, [Podatek prispel iz mednarodnega sistema]«.

Vam povem, da me je resnično strah naslednjega pisma. Tudi administrativni mobing lahko pušča trajne psihične posledice.

Advertisements

2 thoughts on “Birokratski mobing

  1. Podobne probleme sem imel tudi sam, ko sem naročil repliko ure. Čeprav je bilo jasno napisano, da je “REPLIKA”…..so me skoraj obtožili za “glavnega švercerja”!!!
    Takrat sem sklenil, da tega ….NIKOLI VEČ! Pa naj so cene izdelkov še tako nizke. Velikokrat je cena živcev previsoka…zato se tega ..ne grem več. Sicer pa…sej sem Slovenec….pa (ne smem) jamrat !!!

    Všeč mi je

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s