Kdo sploh še bere pozitivne zgodbe?


Današnji zapis je test, ali ste v stanju in pripravljeni prebrati zapis, v katerem ni krvi, žolča, ogorčenja ali celo besa. Ali to sploh še želite?

untitled

Da razčistimo že na začetku. Nisem piarovka Postojnske jame, niti nisem plačana za svoj blog. A novica Dneva reformacije in dneva mrtvih zame ni povezana s Primožem Trubarjem ali našimi pokojnimi predniki, pač pa ta, da je Postojnska jama uvrščena med finaliste nagrade European Business Awards 2015/16. Povsem vseeno mi je ali je to plačana ali v resnici prislužena nominacija, gre za pozitivno vest in teh je pri nas kronično premalo. Na ta seznam se Postojnska jama uvršča kot nacionalni zmagovalec z nekaj izjemnimi številkami, o katerih kasneje. Nagrado podeljuje družba RSM, sedma največja računovodska in davčno svetovalna družba na svetu,  predstavlja pa priznanje za poslovno odličnost, ki jo podeljuje neodvisna komisija presojevalcev, vključno s poslovnimi voditelji in akademiki. Na tekmovanje se je letos prijavilo 32.000 podjetij. Najboljši v svojih kategorijah bodo uvrščeni v finale, prejeli bodo priznanje ‘Ruban d’Honneur’.

Postojnska jama je v prvi polovici letošnjega leta pozdravila 36-milijontega obiskovalca. Avgusta so v enem dnevu zabeležili 12.000 obiskovalcev Postojnskega parka, od tega jih je 7.000 obiskalo samò jamo. Število dnevnih obiskovalcev je najvišje v zadnjih tridesetih letih, s skoraj milijonom obiskovalcev na leto pa se Postojnska jama uvršča na prvo mesto turističnih zanimivosti Slovenije, skupaj s Predjamskim gradom in drugimi doživetji, ki jih ponuja Postojnski park.

Ali to lahko pripišemo poslovnim in marketinškim spretnostim Marjana Batagelja in njegove ekipe, Italijanom in Južnokorejcem, ki sta najštevilčnejši skupini obiskovalcev, Nemcem in Slovencem kot naslednjima dvema, ali na nek način koncu krize v svetu, spletu naključij, poslovni sreči?

Slika za korektno oceno bo gotovo enkrat v prihodnje povsem jasna, a jasno je že danes, da se tudi skozi čas zategovanja pasu da delovati uspešno, če imaš vizijo, strategijo in osredotočenost na posel, ki ga znaš opravljati ter ekipo, ki to zna uveljaviti v praksi. Predvsem pa je kriza čas za povezovanja. V ekipi Batagelj & Co. se očitno zavedajo, da zgolj in le jama ne bo prinesla želenih presežkov. Zato govorijo o Postojnskem parku, o doživetjih, ki jih je moč izkoristiti z obiskom sosednjih in sorodnih prizorišč. Pa to ni še ni vse Na njihovi spletni strani boste našli možnosti za obisk lokacij in dogodkov, ki s Postojnsko jamo nimajo neposrednih povezav, z dogajanjem v občini Postojna pač. Egoizem v teh časih prinaša krčenje po principu suhe slive, povezovanje in prepletanje pa daje možnost rasti.

Ekipi Batagelj & Co. je jasno, da je kljub fascinantosti, ki jo ponuja Postojnska jama, ključna vsebina. Izmislili so si blues festival, ponujajo koncertne in razstavne dogodke, raziskovalne dogodivščine in delavnice. Za to pa potrebujejo sodelujoče ekipe od zunaj. Firma Postojnska jama s prodajo teh storitev prihaja do dodatnega obiska in zaslužka, zunanji partnerji pa do novega posla. Luštno, ne? Žal, premalokrat uporabljeno v Sloveniji.

A predno zaključim tale pocukran zapis, moram dodati še malo mletega sladkorja za povrh in povedati še eno dobro, čisto kratko in z Gorenjske. Ta vsekakor velja za deželo zaprtih, vase obrnjenih ljudi, kar je poleg genskega zapisa še posledica naravnih danosti. Dolgih, mrzlih zim, geografske strukture, boja za preživetje in posledično značilne miselnosti »vse k meni«.

Bildschirmfoto 2015-10-31 um 17.00.56

V Radovljici že tretje leto skupaj deluje od 8 do 11 restavracij, ki pod okriljem lokalnega  Zavoda za turizem pripravljajo kulinarični november Okusi Radol`ce. Nič takšnega, boste rekli. To imamo tudi drugod po Sloveniji s Tednom restavracij. Ne veste pa, da na otvoritveni dan vsi šefi in kuharji delajo drug z drugim, v kuhinji enega ali drugega. Da »gospod Lectar« zjutraj dela krožnike z ekipo »gospoda Kunstlja« v svoji gostilnici, da gre nato »gospod Lectar« na tržnico, ker je zmanjkalo sestavin in jih dostavi h »gospodu Kunstlju«, kjer medtem obe ekipi čakata, da bosta nadaljevali delo. Da na isti večer restavracija gradu Lambergh in Avsenikove gostilne Pr`Jožovcu združeno predstavita njuno skupno sladico, prav tako pa pred publiko s skupaj kreiranimi krožniki ponosno stojijo šefi vseh 9 ostalih restavracij. Združeni in povezani. Zaradi svojih strank. Zaradi prepoznavnosti. Zaradi ugleda. Zaradi posla. Ker skupaj dosežejo več.Na sliki zgoraj vidite vse šefe in še nekaj članov njihovih ekip.

Postojnski jami seveda iskreno privoščim zmago v svoji kategoriji. Naj jo raztrosijo še malo naokoli v turobno, malodušno okolje Slovenije. Zaradi stanja v državi, mlačnih in neodločnih voditeljev, ki smo si jih izvolili, njihovih napačnih odločitev in uradništva, ki ga zganjajo, zaradi sprememb, ki se ne zgodijo, smo se naveličali pritoževati.

Tistim šestim, ki ste prebrali ta zapis, se prijazno zahvaljujem za potrpežljivost. Ostanite pozitivni! In širite ga, kjerkoli imate priložnost. Hvala!

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s