Majhna država – velik slon


Sprva se je zdelo, da se politike ne znamo lotevati enako uspešno,  kot v uveljavljenih demokracijah zato, ker smo še mlada država. Edina šola nekdanjim politikom je bil Beograd. Od tam so gospodje (in nekaj dam, ki pa nikoli niso igrale prvoligaške politične igre) očitno odnesli bore malo, še manj so uspeli prenesti svojega znanja na naslednike. Tu pa tam kakšno idejo, kaj bi bilo dobro speljati, niso pa se naučili politične spretnosti in sposobnosti uresničiti politične cilje na  gentlemenski  način. Gladko, gosposko, da se ljudje tega še zavedali niso, pa jih je že doletelo. Ko gre za politiko, se zdi, da je Slovenija kot slon v trgovini s porcelanom. Če že kaj naredimo z rokami, z ritjo podremo.

slonček

Zadnja dva primera, arbitraža in neprodaja Telekoma Slovenije, pa sta dokaz, da se političnih veščin ne učimo niti s pomočjo Bruslja. Namesto, da bi se naš politični stroj v 24 letih dodobra podmazal in bi še posebej zadnjih 11 let, od vstopa v EU, celoten sistem tekel gladko, se nam zatika na številnih področjih. Pa ni čudno. Koliko naših že rahlo namazanih in vpeljanih ventilčkov iz tega kolesja je odpadlo po letu dni ali nekaj več vpetosti v to bogato zamaščeno evropsko kolesje? Naša politična scena je zelo raskav, trd »šmirgel« papir. Vse se zatika in pušča globoke raze.

šmirgel

Arbitražni fiasko je tipični primer neprofesionalizma in popolne odsotnosti odgovornosti do svojega dela. Jurij Zrnec bi temu lepo rekel »šalabajzertvo«. Čvekati in prenašati informacije, četudi si kot arbiter pogodbeno zavezan k molčečnosti in spoštovanju pravil, je tipična slika slovenske majhnosti. S čvekom pomagati svojemu egu, da raste, postaja pomemben, vpliven, mogočen, čislan, zaželen – to je terapija naše majhnosti. To, da so bili čveki ujeti na način (nedovoljenega) prisluškovanja, ta hip sploh ni pomembno. Če jih ne bi bilo, bi lahko našemu arbitru neutrudno prisluškovali do zaključka procesa in še dlje, če bi se Hrvatom ljubilo, v zasebnih ali poslovnih prostorih – te zgodbe ne bi bilo.  Takšni čveki v tovrstnih primerih niso dovoljeni in pika. In potem še zgodba z nadomestnim arbitrom Abrahamom. Nedodelana, nedorečena, šlampasta, slabo izpogajana in v posmeh mednarodni skupnosti, pa tudi domači javnosti. Tako smo celoten proces, ki bi nam kot edini možni lahko prinesel nekaj tistega morja ali zemlje, na kar smo upali, uspešno spravili v popolno negotovost. Kako se lahko zaključi postopek, iz katerega ena od strank izstopi in ga tudi formalno ne priznava več za poštenega in verodostojnega, ta hip verjetno ne vedo niti tisti, ki so formalno še vedno vpeti v arbitražno presojo.

neodgovornost

In še zadeva Telekom Slovenije.

Zaključek z neprodajo resnično in iskreno obžalujem. Dve leti od uvrstitve TS na listo podjetij za prodajo, skoraj leto in pol aktivnega prodajnega procesa, vmesne politične igrice z ustavitvijo postopka, številne ure zaposlenih v TS, ki so bile vložene v pripravo vseh gradiv za prodajo, sestanki, priprave odgovorov na vprašanja interesentov, negotovost med zaposlenimi in motenje hudičevo nujnega poslovnega fokusa, ki ga podjetje mora imeti. Na trg, na kupce, v razvoj. Vse to se je ta teden izničilo v počenem milnem mehurčku. Že sicer v tako občutljivem procesu, v katerem vsak vetrc pusti posledice, vsaka izrečena beseda zgradi bodico, se je v Sloveniji komuniciralo vsevprek. Vsi politiki so želeli izraziti svoja stališča do prodaje TS in tako graditi zavezništvo s svojo volilno bazo ter predvsem in zgolj ščititi svoje, ne pa naše interese. Najprej so to nedosledne stranke, ki so v prejšnji koaliciji sprva glasovale za uvrstitev TS na listo podjetij za prodajo, potem so v zdajšnji politični zgradbi nenadoma  proti. Povrh vsega  te stranke niso le  del aktualne politične zgradbe. So sestavni del njenega temelja – trenutne koalicije. Pa tudi to še ni vse.  Slovenija ima predsednika vlade, ki je bil v svojih  predvolilnih obljubah zelo zadržan, če že ne odločno proti prodaji TS, potem je postal njen goreč zagovornik.

Ne glede na to, kaj je ključni razlog Cinvenovega odhoda iz te zgodbe, denar, špekuliranje, negotova poslovna prihodnost TS, regulacija, bi nas moralo najbolj skrbeti njihovo pojasnilo o nestabilnem, neprijaznem, nedoslednem političnem okolju.

In to ostaja tudi ključno sporočilo tistim, zdaj že redkim, morebitnim vlagateljem, ki se sploh še zanimajo za vlaganja v Sloveniji. Odvračamo jih ne le s politiko, tudi z administriranjem, dolgimi procesi pridobivanja prostorskih in gradbenih dokumentacij, lokalnimi nasprotovanji, oviranjem.

Medtem so Turki v Šibeniku v dobrem letu dni odprli hotel s petimi zvezdicami, ki je vreden 25 milijonov evrov, ki je odprl več kot 100 delovnih mest za domačine in le za enega Turka, ki štipendira še 25 študentov turistične fakultete, ob izjavi investitorja, da je Hrvaška njihov najpomembnejši naložbeni turistični trg. In čas za pridobivanje dovoljenj so merili v dnevnih, ne v letih, kot je to navada pri nas.

Naš »šmirgel« je naša velika »bremza«.

2 thoughts on “Majhna država – velik slon

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s