Družinica britanskega prestolonaslednika princa Williama, ki smo jo pred kratkim lahko videli ob krstu njihove drugorojenke Charlotte, je ena tistih redkih družin na svetu, ki ji v resnici ni treba narediti nič. No, vsaj nič posebnega, nič nenavadnega, skorajda ničesar jim tudi ni treba reči – dovolj je, da vstopijo v javni prostor, kjer jih čakajo mediji, – pa se že zavrti prodaja in v državno ter zasebne blagajne že stekajo milijoni.
Sličice malega Georga na stopnicah, z očetom pred porodnišnico pred obiskom pravkar rojene sestrice, pa še pred tem obisk Avstralije in Nove Zelandije. Strahotno všečne podobe za medije, ki se s takšnimi fotografijami na naslovnicah prodajajo v nakladah, ki gredo v višave.
Mlada družina prestolonaslednika za državo v resnici ni nikakršen strošek, saj vsaka njena zgodba prinese milijone. Medijem, prodajalcem spominkom, trgovcem, gostincem, modnim oblikovalcem, turističnim agencijam, državnemu proračunu in še komu. Oni so pravzaprav podjetje, katerega produkt je njihova življenjska zgodba, njihove slike in sporočila, vlagateljem pa prinaša zelo lepe dividende. Dva odrasla in dva otročiča poganjajo podjetje, ki ustvarja milijarde za druge. Vanje se vlaga z veseljem, saj vlagatelji kujejo izjemne in predvsem zanesljive dobičke. Družinica se pojavi, se slika, pomaha, da tisti, ki so vanje vložili, dobijo vložena sredstva nazaj.
Človek bi si mislil, da imajo piarovci te družine najlažje delo na svetu. Napišejo sporočilo medijem, kje in kdaj bo ljubka družinica kaj počenjala in lokalci, sonarodnjaki ter še posebej turisti že drvijo tja, mediji pa medtem spretno postavljajo zasede že na poti do te lokacije.
No, tako enostavno življenje kraljevih komunikatorjev le ni. S kraljevimi svetovalci za oblikovanje njihove podobe v javnosti, mora biti usklajeno vse. Prav vse, do zadnjega detajla. Pri tem so piarovci le zadnji člen v tej verigi, sestavljeni iz tistih, ki odločajo o tem kje in kdaj se bo družinica pojavila, zakaj se bo pojavila točno tam in kakšno sporočilo s tem daje, kako bodo oblečeni, kakšno frizuro bo imela Kate, obleko katerega dizajnerja ali znane blagovne znamke bo nosila, kakšen bo njen klobuk, čevlji, kakšen bo njen make up, nakit. In potem še uskladitev z Williamom in otrokoma. Piarovci kraljevo zgodbo na koncu le zapišejo tako, da je njihovo sporočilo povsem jasno in nedvoumno.
Pri tem je kreativnega prostora za piarovce res zelo malo, zato njihovega dela z delom piarovcev, kot ga poznamo v npr. domačih podjetjih, sploh ni moč primerjati. Naši poleg klasičnih komunikacijskih prijemov pišejo še govore za svoje nadrejene, pisma zaposlenim v imenu vodstva, uvodnike za interna glasila, delajo korporativne prezentacije, urejujejo intranetno spletno središče, tudi protokol in poslovni bonton sta njihova skrb. Pomembno delo, ki ga opravijo, so tudi neformalna srečanja z novinarji ali uredniki. Gre za tkanje vezi in gradnjo zaupanja, včasih tudi za neformalni briefing novinarjev.
Slednjega pri piarovcih Williama in Kate ne boste našli. Prav nasprotno, v pogodbi, ki jo podpišejo, so takšna srečanja zagotovo strogo prepovedana in kršitev se sankcionira. Novice ljubkega podjetja so pravično namenjene tako rekoč vsem vlagateljem. Nič privatiziranja in favoriziranja. Ekskluzivnost si privoščijo le v izjemnih primerih, običajno, ko nastopi kakšna kriza.
William in Kate, glavna protagonista novodobne angleške monarhije očitno uvajata neko novo obliko podjetništva. Svoje življenje dajeta na ogled in se darujeta za blaginjo sonarodnjakov. Tisto nekaj skromnih milijonov, ki jih dobita od države, je v resnici prav mizerna podpora, v primerjavi s tem, kakšno finančno kolesje sta sposobna obračati, koliko velikih globalnih podjetij, koliko lokalnih podjetnikov, družin in posameznikov na njun račun ustvarja posel in odlično živi.
Prav mogoče je, da sta bodoči kralj in kraljica prvi pristni primerek angleškega socialnega podjetništva. Če to slučajno ni res, pa vsekakor drži, da sta v primerjavi s tem, kar sta sposobna ustvariti, v resnici prav bedno plačana.
