O butlih in prdcih

Naša največja opozicijska stranka SDS je po mnenju tistih, ki so marca odgovarjali na anketo Vox populi (rezultati so bili objavljeni 16. marca), najbolj priljubljena in je prevzela prvo mesto med strankami, saj bi jo v času izvajanja ankete volilo 16,3% vprašanih, največjo koalicijsko stranko SMC pa 16,2 % vprašanih.

Meni se v takšnih anketah zdijo zelo zanimiva razmerja med množico in posamezniki, med stranko in njenimi glavnimi akterji torej, in kaj nam ta razmerja sporočajo.

Pa poglejmo najprej prvo koalicijsko stranko. Stranka je torej padla za drobec na drugo mesto, njen predsednik pa se je tokrat znašel na petem mestu, pred tem je bil tretji. Osebno se mi zdi, da se tako stranka, kot premier sicer kar dobro držita, glede na to, kaj se jima dogaja. Rezultat je že odraz dogajanj z bivšo ministrico Setnikar Cankarjevo, ne vključuje pa dogodkov z bivšo ministrico Markeževo, še manj dogajanje z bivšim ministrom Vebrom. Afero s honorarji sta tako »pokasirali« obe strani, tako vodilna politična stranka kot tudi njen voditelj. Ta celo nekoliko bolj.

Zgodilo se je torej, da je ključni človek, ki je poosebljal stranko in zaradi katerega je stranka sploh dosegla takšen volilni uspeh, zdrsnil po priljubljenosti pod raven svoje baze. Kljub temu se komuniciranje našega premiera ni spremenilo, še manj dejanja. Najbolj priljubljen stavek našega predsednika vlade še vedno teče nekako takole: »Ta hip je še preuranjeno za napovedi. Zadevo bomo dobro proučili in se nato v roku 14 dni odločili«. A življenje nas državljanov teče hitreje, kot življenje politikov. Nas vsak dan davijo te in one okoliščine, v katere nas spravlja država in zahtevajo hipne odzive. Politično življenje pa si lahko vzame svoj čas. Državljani tega ne vidimo (več) kot čas za moder premislek temveč kot neodločno cincanje. Napovedujem torej nadaljnji padec naklonjenosti predsedniku vlade pri naslednjem merjenju politične temperature v Sloveniji. Neodločnost in zadeva Markež ne bosta ostali pri volivcih »nekaznovani«. V duelu z nekdanjim ministrom Vebrom pa bo premier po vsej verjetnosti dobil nekaj pozitivnih točk.

In zdaj pogled na vodilno opozicijsko stranko. Zanjo je znano, da ima stabilno in čvrsto volilno bazo, kljub temu pa se tudi njen rezultat giblje občutno nižje od volilnih dosežkov, torej tiste dobre petine, v povprečju. Ni pa zanemarljivo, da je stranka uspela priti na prvo mesto, kar pripisujem njihovemu nepopustljivemu boju za otroke in družino, s katerim so pridobili ponovne simpatije nekaterih, ki so se jim morebiti v zadnjem času odrekli. In kje je njihov predsednik stranke Janez Janša? Ga ni na lestvici. Skupaj s svojim strankarskim kolegom Brankom Grimsom sta zdrsnila med povprečje, ki ni več merljivo. Stranka je torej uglednejša in bolj priljubljena, kot njena dva ključna akterja.

Zaupanje v stranko torej raste, ne pa tudi v njeno vodstvo. Poglejmo, kaj bi bil lahko razlog in začnimo s povsem nedolžnimi ugotovitvami. Predsednik SDS je nenehno mrk, »namrgoden«, na njegovem obrazu ni kančka optimizma. Njegove poteze so ostre, ton glasu neprijazen in neprijeten. Njegovi privrženci boste skočili v zrak »seveda, saj ima utemeljene razloge, ta država ga je izločila, ponižala, obsodila, zaprla, mu odvzela prostost in dostojanstvo….«. A Grimsu se ni zgodilo nič podobnega, pa ga od njegovega predsednika loči le to, da je njegov ton glasu neprijetno sladkoben. Izrazoslovje ostaja disciplinirano enako.

Sprašujem se ali bo zadnje mnenje ljudstva predsedniku SDS dalo signal za spremembe? Takšen zdrs je vreden oblikovanja novih pristopov, drugačnih korakov in potez. Ima priložnost, da svojo retoriko, ki je ta hip na ravni »enfant terrible« slovenske politike, spremeni v korist svoje in strankarske pozicije. A njegova zadnja komunikacija ne daje kaj dosti upanja. Naslavljati ljudi z »butli« in dejanja s »prdci« ni vredno nikogar, še najmanj pa politika, ki (je) sodi(l) v prvo kategorijo, ki je bil minister in dvakrat naš predsednik vlade. Moj in tvoj. Zavračanje pravnih institucij, kar si je privoščil z izogibanjem prevzema uradne pošte, ruši temeljne vrednote skupnega življenja. Če smo državljani kje enaki, moramo biti pred zakonom. In prav tu ostaja predsednik SDS najmočnejši v našem razdvajanju.

Bi mu zato ob naslednji anketi Vox populi dali svoj glas?