Zakaj smo izgubili najboljše?


Če bi meni moj šef, predsednik vlade, sporočil, da mi zaradi dejanja, ki bi veljalo za prekoračitev pooblastil, ki bi bilo ob tem izvedeno še nepregledno, ob katerem bi se mi zatikalo o tem kakšna poročila imam in koliko jih sploh je, kdaj so bila spisana in bi ob tem na okope pognala še vso Slovenijo, ne zaupa več kot ministrici, bi tisti hip odšla. Zahvalila bi se mu za povabilo v vlado, mu zaželela uspešno vodenje še naprej in se z vso dostojanstvenostjo, ki bi mi po tem še ostala, pobrala v svojo prejšnjo službo ali se samozaposlila. Nove službe po takšnem dejanju tako ali tako ni pričakovati.

images (1)

Vendar v naši politiki ni tako. Pri nas se politiki kot klop oklepajo svojih pozicij in ostajajo prilepljeni na svoje stole. Trmasto vztrajajo in skrajno egocentrično postavljajo sebe v središče sveta. Oni mislijo zgolj nase. Ker so z mislijo nase v politiko tudi vstopili. Nikoli jim ni bilo mar za ljudi. Nikoli se niso zavedali, da so v službi ljudi. Ne, pri nas to še vedno ni v zavesti politikov. Pri nas je politika oblast v najožjem pomenu besede, ne pa usmerjanje in upravljanje družbenih tokov v prid državljanom. Pri tem je politikom kaj malo mar, da s svojimi egocentričnimi dejanji majejo koalicije, hromijo delo vlad, zaustavljajo procese, ki vključujejo tudi mednarodno skupnost, spreobračajo nujno potreben fokus naše javne agende, uničujejo ugled države in s tem tudi nas, državljanov. Naša ponosna drža v tujini postaja vse bolj sključena in mlahava. Če smo pred dvajsetimi leti z žarom v očeh in samozavestno rekli, da smo Slovenci, je tega samospoštovanja danes zagotovo manj. Mi pravih politikov v resnici sploh nimamo. Pravi politiki so ljudje morale, načelnosti, pokončnosti, dostojanstva, vizij, idej. To so ljudje razvoja in pogleda v prihodnost. So ljudje dialoga, iskanja rešitev in modrih odločitev. Pa mi naštejte enega, če ga lahko. Bom zadovoljna tudi le s približkom tega. Mi imamo zgolj kopico povzpetnežev, ki jim je edini cilj priti na Šubičevo ali na Gregorčičevo. Pa naj stane državo to kar hoče.

Res je zanimiv ta slovenski fenomen, ki nam periodično izpljune posameznike, s katerimi se potem mesec ali še kak dan dlje na vse kriplje ukvarjamo, analiziramo, oblikujemo razne TV klube, TV omizja pišemo članke, kolumne, bloge in temo vlečemo sem in tja, kot star, prežvečen in že zdavnaj brezokusen čikgumi. V tej skupini izpljunkov najdemo vse mogoče, nekdanje predsednike vlad, nekdanje ministre in ministrice, plagiatorje, propadle politične podjetnike, pa padle tajkune, ki so bili nekdaj politiki in tako dalje.

download

V vsej tej godlji, žal, postaja vse bolj jasno, da smo v času svoje samostojnosti, še posebej pa zadnjih 10 let, zaradi moralno povsem zavožene in brezsramno sprijene politike izgubili pomemben del potencialnih voditeljev, gospodarskih in političnih. Naši najboljši ljudje ne želijo prevzemati odgovornih funkcij v državnih podjetjih, ne želijo svojega imena onesnažiti z vstopom v politiko, selijo se v tujino ali ostajajo v ozadju.

Kje bomo torej v naši majhni skupnosti sploh še našli tiste, ki se zavedajo svoje resnične odličnosti, zaradi katere jim ni potrebno sebe postavljati v ospredje? Komu bomo zaupali naj nam pokaže, kakšna naj bo naša prihodnost in kdo nas bo sposoben tja tudi pripeljati? Pa mi odgovorite, prosim. Meni je tule zmanjkalo teksta.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s