O vplivu medijev na naše življenje, 1. del


O tem, kako mediji vplivajo na naše življenje, na javno agendo, na prioritete pogovorov v družbi, na življenjske usode posameznikov in skupin, na poslovno dogajanje podjetij, na kariere glasbenikov, umetnikov, športnikov, ni potrebno izgubljati besed. Mediji so najbolj vplivna sila na svetu, ne le v Sloveniji. Danes jim namenjam prvi zapis, naslednji bodo sledili periodično, ne po vrstnem redu.

časopis

Na medije se zadnja leta v glavnem jezimo. Zgroženi smo nad njihovo okrutnostjo, krvoločnostjo, željo po dramah, scenah, škandalih, prevarah. Obsojamo jih, ker postajajo javni sodniki ljudem, ki v sodni proces niso niti še vstopili. Uničujejo življenja in ustvarjajo poslovne ter politične mrtvake. A jih beremo, spremljamo, se nanje odzivamo.

Kljub temu, da se je prav pri nas – in to nedavno – izkazalo, kako smrtonosno usodno je lahko medijsko poročanje (primer mariborskega ravnatelja) ali kako hujskaško je lahko (primer Bavčar, ki je bil kljub vsesplošni nejeveri vendarle operiran in to ne za hec), se mnogi sprašujejo, kje je so meje?

Bolje je, če se vprašamo, kako medije prepričati ali jim celo pomagati, da ne rušijo še tisto nekaj malega, kar je v naši družbi ostalo kot ponos, vrednota, razlog za optimizem. Kako urediti ali spremeniti naš družbeni red, življenjski utrip Slovenije, notranjo klimo in kulturo naroda, da bodo informacije, ki nas dosežejo uravnotežene. Naj bo še tako hudo v državi, zagotovo je vrsta dobrih zgodb, vrsta uspehov, ki krepijo samozavest posameznikov, podjetij, vasi, regije. Zakaj tega ni v medijih v primernem sorazmerju z ostalimi dogajanji.

Sama sem zasvojenec z informacijami. Če le utegnem, brskam za novostmi, prebiram, gledam, analiziram. Nekaj razlike med komercialnimi in nacionalnimi mediji seveda je. Nespodbudno pa je to, da se nacionalni mediji v svojem poročanju vendarle približujejo komercialnim in ne obratno. Celo Slavko Bobovnik, gospod novinarstva, občasno stopi prav do skrajne meje spoštljivosti in dvigne nelagodje ter temperaturo sogovorniku, da se ta prične opazno in prav neprijetno potiti. Pravi “reality show”. Svoj globoki glas še nekoliko poglobi, dvigne levo obrv, se prestopi za pultom tako, da čvrsto stoji na obeh nogah, z rokama zajame svoj notesnik in vskoči sogovorniku v besedo, le-te pa nato obtožujoče vrejo iz njega. Kako zelo me to spominja na ravnanja moderatorjev, še posebej moderatorke ene od komercialnih TV postaj!

Studio

Da se razumemo, močno podpiram in prav je, da nam mediji razkrijejo lumparije, ki se dogajajo okoli nas in so skregane z zakoni, pa tudi etiko. Vendar se pri tem pozablja na odgovornost ohranjanja človekovega dostojanstva do takrat, ko za svoja dejanja le-ta ni pravnomočno obsojen.

In zdaj ste prasnili v smeh, kajne? Tudi sama sem težko napisala zgornji stavek. Pri nas je čas od prvega medijskega poročanja do pravnomočnosti sodbe lahko čas ene cele generacije. 10 let in več. Tudi do zastaranja.

In zdaj smo pri izvirnem grehu novinarskega poročanja, še posebej, kadar gre za kriminalne zgodbe. Kdo je tu kriv? Najprej je kriv tisti lump ali lumpinja, ki se je spustil v umazan posel. Potem je kriv naš sodni sistem, ki takšnih lumpov in lumpinj ni v stanju po hitrem, a poštenem postopku postaviti tja, kamor sodijo. A je kriv tudi izobraževalni sistem, ki povsem nekontrolirano producira novinarje moderne dobe, ki nimajo delovnih mest, ki so primorani delati – oprostite izrazu – »sranje«, da preživijo. Krivi so uredniki, ki podlegajo vplivom za denarjem hlepečih lastnikov medijev. Krivi so lastniki medijev, na katere brezobzirno in brezsramno vplivajo politični in gospodarski lobiji. Krivi so politiki, naša zakonodajna oblast, ki nam je spisala in potrdila zakone, na osnovi katerih se postopki lahko neskončno vlečejo, da na koncu zastarajo, ljudje celo vmes umrejo in lumpi ostanejo nedotakljivi. Ljudje pa smo učeča se bitja in takšni zgledi vlečejo. Najprej je kriv tisti lump ali lumpinja, ki se je spustil v umazan posel….. in gremo lahko ponovno od začetka tega odstavka.

Kaj je že bilo moje vprašanje zgoraj? Kako urediti ali spremeniti naš družbeni red, življenjski utrip Slovenije, notranjo klimo in kulturo naroda, da bodo informacije, ki nas dosežejo uravnotežene?

Nadaljevanja sledijo.

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s